Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je dne 3.12.2001 poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil toženkin zavarovanec. Utrpel je zlom sklepne ponvice levega kolka, udarnino nosu, odrgnino predela levega kolena in delno poškodbo levega nožnega živca. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 2.964.011 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženki je naložilo, da mora tožniku v 15 dneh povrniti njegove pravdne stroške v znesku 449.612,27 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ga je toženka dolžna plačati tožniku, zvišalo na 4.415.311 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Prvostopenjsko sodbo je glede odločitve o pravdnih stroških razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je pritožbo toženke zavrnilo ter v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je tudi, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Zoper zavrnilni del pritožbene sodbe je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Ponovno se sklicuje na vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju opravičujejo odškodnino za prestane telesne bolečine in nevšečnosti ter za strah v celotnih zahtevanih zneskih, in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista dovolj upoštevali. Poudarja tudi čas čakanja na odškodnino.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine in za strah pravilno upoštevano.(1) Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da bi morala biti tožniku odmerjena višja odškodnina zaradi dolgotrajnosti postopka (škodni dogodek se je zgodil v letu 2001). Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se namreč odmerja glede na razmere v času sojenja pri sodišču prve stopnje. Razlogi, ki so ustalili sodno prasko na takšnem stališču, izvirajo iz časa obstoja nenormalnih ekonomskih razmer zaradi visoke inflacije, ki je porušila vsa vrednostna razmerja. Opisane ekonomske razmere so bile poglavitni razlog za določitev visokih zakonsko določenih zamudnih obresti, ki so opravljale vlogo valorizacije glavnice in jih ni bilo mogoče prisoditi za nazaj, ker bi to pripeljalo do dvojne valorizacije odškodnine. Vprašanje odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je s tem povezano tudi s časom čakanja na njeno odmero, vendar pa bi morala imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene od strank ali celo v zlorabi procesnih pravic.(2) Zgolj okoliščina, da je bilo odločeno po daljšem času, sama po sebi ni zadosten razlog za odmero višje odškodnine. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe VS RS opr. št. II Ips 260/95, II Ips 181/91, II Ips 28/2006, II Ips 65/91, II Ips 390/2004, II Ips 208/98, II Ips 351/2001 in II Ips 610/2005. Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 221/2001, 664/2003, II Ips 351/2003 in II Ips 1025/2007.