Jedro

Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bilo v poštni predal št. ... pri pošti 2107 Maribor dne 14.12.2000 vloženo sporočilo o prispelem pismu ter, da je pooblaščenec tožene stranke izrecno odklonil sprejem tega pisma. Tožena stranka izjave takratne upravnice pošte izrecno ne izpodbija. Ker je bila tožena stranka dne 14.12.2000 obveščena o došli pošiljki in je v 15 dneh ni dvignila, se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 14.12.2000. Rok za pritožbo je v individualnih delovnih sporih 8 dni (4. odst. 14. čl. ZDSS). Tožena stranka je vložila pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23.3.2001 zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 520/99, kot prepozno. Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in odloči o pritožbi tožene stranke z dne 26.2.2001. Navaja, da ne drži, da bi M. G. prevzel pri sodišču izvod, odpravek ali kopijo sodbe, temveč je navedeni le želel vpogledati v sodni spis, odpravka sodbe pa mu niso hoteli izročiti. Ni mu bilo dovoljeno vpogledati v sodni spis, ker ni imel pooblastila. Na sodišču pa se je imenovani zglasil v februarju 2001. Vztraja pri trditvi in predlaganih dokazih za te trditve, da ji sodba opr. št. Pd 520/99, z dne 17.10.2000, ni bila vročena, niti ni bila vročitev pravilno poskušana. Tožena stranka izrecno poudarja, da K. V. v decembru 2000 ni hodil na pošto in ni opravljal kurirskih del, na prepustnici zanj ni zabeležen noben odhod iz proizvodnih prostorov podjetja in na njegovo ime ni izpisan potni nalog za dvig pošte. Vsi odhodi delavcev so tehnično evidentirani. Ne drži ugotovitev, da naj bi K. V. upravnici pošte izjavil, da pisma ne bo sprejel, ker da mu je direktor tožene stranke prepovedal sprejem tega pisma. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v skladu z določbo 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99). Sodišče prve stopnje je pritožbo tožene stranke zoper sodbo opr. št. Pd 520/99 zavrglo z utemeljitvijo, da je bila sodba toženi stranki vročena dne 14.12.2000, zato je pritožba, ki je prispela na sodišče dne 27.2.2001, prepozna. Po določbi 1. odst. 142. čl. ZPP se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in opomin za plačilo sodne takse za tožbo, vročajo osebno stranki. Vročitev državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se opravi po določbi 133. čl. ZPP, ki določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Na način, določen v 1. odstavku, se vročajo pisanja tudi, kadar so stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila sodba, opr. št. Pd 520/99, poslana na naslov tožene stranke dne 13.12.2000. Pošiljka s pisnim odpravkom sodbe se je sodišču vrnila dne 8.1.2001 z oznako pošte, da naslovnik pošiljke "ni dvignil". Iz obvestila o prispelem pismu pa je razvidno, da dne 4.12.2000 vročevalec pošiljke ni mogel osebno vročiti ter da jo naslovnik lahko prevzame v 15-ih dneh od 15.12.2000 dalje. Dne 15.2.2001 je delavec tožene stranke G. na sodišču zaprosil za izvod sodbe ter fotokopijo kuverte, zaprosilu je bilo ugodeno dne 19.2.2001. Dne 27.2.2001 je tožena stranka zoper sodbo vložila pritožbo. Glede na navedbe v pritožbi je sodišče opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije in dobilo pojasnilo, da je delavec tožene stranke, pooblaščen za dvig pošte, dne 15.12.2000 izjavil, da pošiljke ne bo sprejel, ker mu je direktor to prepovedal. Pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bila vročena sodba opr. št. Pd 520/99 oz. ji ni bila pravilna vročitev niti poskušana, niso utemeljene. Tožena stranka sama navaja, da je za vročitev pisanj določila svojega delavca K. V.. Po navedbah tožene stranke pa v mesecu decembru 2000 navedeni delavec ni opravljal kurirskih del, temveč sta dvigovala pošto iz poštnega predala študenta L. M. ali M. B. Glede na navedbe v pritožbi, da študenta, ki sta v mesecu decembru 2000 dvigovala pošto, nista bila pooblaščena za dvig priporočenih pošiljk, pa sodišče ocenjuje, da je stvar organizacije, kako ima urejen sistem sprejema poštnih pošiljk. V primeru, da študenta nista bila pooblaščena, bi morala seznaniti toženo stranko o došli priporočeni pošiljki. Po določbi 2. odst. 141. čl. ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oz. v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. Iz dopisa Pošte Slovenije z dne 19.3.2001 je razvidno, da je bilo v poštni predal št. .. pri pošti 2107 Maribor dne 14.12.2000 vloženo sporočilo o prispelem pismu ter, da je pooblaščenec tožene stranke izrecno odklonil sprejem tega pisma. Tožena stranka izjave takratne upravnice pošte izrecno ne izpodbija. Iz navedenega izhaja, da je bila tožena stranka dne 14.12.2000 obveščena o došli pošiljki in ker je v 15 dneh ni dvignila, se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 14.12.2000. Rok za pritožbo je v individualnih delovnih sporih 8 dni (4. odst. 14. čl. ZDSS) in je v skladu z 2. odst. 111. čl. ZPP pričel teči naslednji dan, torej 15.12.2000 in se je iztekel dne 22.12.2000. Tožena stranka je vložila pritožbo po izteku pritožbenega roka dne 26.2.2001, zato je pritožba prepozna. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila vročitev sodbe opr. št. Pd 520/99 opravljena v skladu z določbo 133. čl. ZPP v povezavi s 141. čl. ZPP, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.