Jedro

Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.

Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 13.1.2016 je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo tožnikove predloge za oprostitev, delno oprostitev in odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih razlogov ter zaradi kršitve določb Ustave RS pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, kot je navedeno v predlogu za taksno oprostitev, oziroma podredno da ga razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, kaj bi moralo sodišče prve stopnje presojati v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1. Zlasti bi moralo upoštevati finančno in likvidnostno stanje tožnika (česar pa ni storilo). Prav tako ni ugotavljalo, ali bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam oziroma preživlja svoje družinske člane. V sklepu je ugotovljeno, da znaša povprečni mesečni neto dohodek na družinskega člana tožnika 626,15 EUR. Torej predstavlja taksna obveznost, ki je procesna predpostavka za izvedbo predmetnega postopka, celotni mesečni prejemek enega družinskega člana tožnika. Sodišče je zmotno ocenilo, da bo tožnik to sodno takso zmožen plačati v enkratnem znesku in takoj. Takšno oceno je sprejelo brez upoštevanja relevantnih dejstev, ki jih je tožnik v svojem predlogu izrecno zatrjeval. Gre zlasti za dejstvo, da ga je sodišče v drugi pravdni zadevi obsodilo na plačilo sodne takse v znesku 50.000,00 EUR. Sodišče se sklicuje na domnevno sodno prakso, in sicer sklep VSL I Cp 2153/2014 z dne 29.9.20149, ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse in po veljavnem pravu RS ni pravni vir. V konkretnem primeru tudi ne gre za kreditne obveznosti tožnika, ki jih sicer ima in jih mora izpolnjevati. Položaj ga sili v to, da se brani pred neutemeljenimi zahtevki N. d.d., ki si lahko te neutemeljene zahtevke privošči. V vseh treh izgubljenih sporih N. d.d. je sodišče ugotovilo, da delavci niso storili nobenih kršitev. Ni dopustno, da skušajo sodišče in organi pregona s finančnim izčrpavanjem onemogočiti tožnika v uveljavljanju svojih pravic. Na ta način se mu onemogoča dostop do sodišča, kar pomeni kršitev njegovih ustavnih pravic in kršitev EKČP. Sprašuje se, kako bi lahko imel dovolj sredstev za plačilo sodne takse, če mora vsak mesec plačati na račun sodišča 5.500,00 EUR sodne takse za pritožbo, ki se bo (če tega ne bo plačal) štela za umaknjeno. Sodišče se ni ukvarjalo z njegovimi odhodki. V skladu z ustaljeno sodno prakso sklep I Up 394/2013 je sodišče ob odločanju o predlogu za taksno oprostitev dolžno ugotoviti premoženjsko stanje predlagatelja, kar pomeni ugotoviti njegovo finančno in likvidnostno stanje kot tudi njegovo realno premoženje. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da višina prejemka družinska člana bistveno ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega zneska. Izpodbijani sklep molči o tem, kakšno je ugotovljeno premoženjsko finančno stanje tožnika, na katerega se sklicuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v okviru 5. - 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa upoštevajoč s strani tožnika podano izjavo o premoženjskem stanju ter določbe za odločitev relevantnih Zakona o sodnih taksah (ZST-1)(1) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih(2) natančno (konkretno(3)) ter hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj njegovi predlogi za (delno) oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse niso utemeljeni. Pri tem je upoštevalo vse relevantne s strani tožnika podane podatke, ki zadevajo njegov oziroma družinski premoženjsko-finančni položaj.(4) Pritožbeni očitek, da ni upoštevalo njegovega celotnega premoženjskega stanja(5) (trditev/dokazov, ki jih je v zvezi s tem ponudil), je povsem pavšalen in kot tak neupošteven. Ker je institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) pravica revnih,(6) je sodišče prve stopnje(7) v okviru 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo tudi, zakaj tožnikovo sklicevanje na dolžnost plačila sodne takse v drugem postopku(8) za presojo njegovih predlogov (podanih v tem postopku) ni relevantno.(9)

5. Ker pritožbeni razlogi(10) niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(11)).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Uradni list RS, št. 61/2010, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): S številkami.

Op. št. (4): Glej predvsem 5., 6., 7. in 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zato pritožbeni očitek o neobstoju razlogov glede odločilnih dejstev ne drži. Op. št. (5): Oziroma (v tej zvezi) da bi moralo ugotoviti (pa ni) njegovo „finančno“ in „likvidnostno“ stanje ter „realno premoženje.“ Gre za splošne (abstraktne) pojme, ki jih pritožba ne uspe konkretizirati.

Op. št. (6): Zaradi česar je odločilen celosten (splošen) premoženjski položaj prosilca in njegove družine.

Op. št. (7): Pri čemer je okoliščina, da se v zvezi s tem sklicuje na VSL sklep I Cp 2153/2014 z dne 29.9.2014, ki se je opredelil do prosilčevega sklicevanja na kreditne obveznosti (in ne na morebitno drugo taksno obveznost), brezpredmetna.

Op. št. (8): Še toliko bolj to velja za pritožbeno pojasnjevanje, kaj naj bi bilo s strani sodišča v njegovem sporu (sporih) z N. d.d. ugotovljeno glede glavne stvari (predmeta spora).

Op. št. (9): Upoštevajoč da gre za pravico revnih pritožbeno sodišče pripominja, da vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.

Op. št. (10): Kar velja tudi za (v vsakem primeru presplošno) pritožbeno sklicevanje na kršitev določb Ustave RS oziroma EKČP. Op. št. (11): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.