Jedro

Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali, je razvidno, da se bo čas začetka oz. konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice in ker nasprotni udeleženec ni imel pripomb na pritožbeni predlog, da naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta oz. ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša. Izvedenka je v svojem predlogu res navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja ni vneslo v izrek sklepa, pravilna, saj bi vnos pogoja v izrek privedel v neizvršljivost samega sklepa. V primeru, da bi se s sklepom določen način izvajanja stikov izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oz. zdravstvenih težav, bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v I. točki izreka v alinejah a), b), c) in d) za besedo „predlagateljica“ (v ustreznem sklonu) vsakokrat doda besedna zveza „ali njena starša“ (v ustreznem sklonu). V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu, se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izpodbijanega sklepa na novo uredilo stike med ml. L. in nasprotnim udeležencem in sicer je določilo postopno povečevanje obsega stikov (prve štiri tedne enkrat tedensko pod nadzorom strokovnega osebja Centra za socialno delo Nova Gorica, naslednje štiri tedne dvakrat tedensko brez nadzora in brez navzočnosti predlagateljice, nato naslednje štiri tedne poleg stikov med tednom tudi stik vsako drugo soboto, naslednjih osem tednov poleg stikov med tednom tudi vsako drugo soboto in nedeljo (dva zaporedna dneva, brez noči), po poteku tega obdobja pa poleg stikov med tednom še vsak drugi vikend tako, da bo ml. L. pri očetu tudi prespal. Na vsak stik mora po sklepu sodišča otroka pripeljati predlagateljica in ga po izvedenem stiku tudi prevzeti (pri stikih pod nadzorom pri strokovnem delavcu CSD, nato pa pred vrtcem v Prvačini). V II. točki izreka je sodišče še odločilo, da se začnejo tako določeni stiki izvajati prvi teden po prejemu sklepa, v III. točki pa je odločilo, da nosi vsaka nepravdna stranka svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep v celoti se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ji je sodišče naložilo obveznost, da otroka osebno pripelje na stike in ga po stikih tudi prevzame, čeprav se ure izvajanja stikov v veliki meri prekrivajo s predvidenim delovnim časom predlagateljice. Na zadnjem naroku je namreč predlagateljica sodišču pojasnila, da bo predvidoma s 1.9.2014 pričela z uvajanjem za delo pomoči v računovodstvu, pojasnila pa je tudi svoj predvideni urnik (od 8.00 do 16.00 ure ob delavnikih ter od 8.00 do 12.00 ure ob sobotah). Sodišče je tako pri odločitvi spregledalo možnost, da bo predlagateljica v času, ko bi morala ml. L. pripeljati na stik, morebiti še v službi, zaradi česar sklepa ne bo mogla izvršiti, ne da bi pri tem kršila svoje delovne obveznosti. Zaradi tega pritožba predlaga, da se izrek izpodbijanega sklepa dopolni tako, da lahko v primeru opravičene zasedenosti predlagateljice otroka na stik pripeljeta tudi njena starša oziroma stara starša ml. L. Poleg tega pritožba opozarja, da bi bilo potrebno z izpodbijanim sklepom jasno določiti, kaj pomeni „pozitivno odzivanje na stike“ ml. L., ki ga je sodna izvedenka navedla kot pogoj za postopno povečevanje obsega stikov. Sodišče te bistvene ugotovitve sodne izvedenke ni vključilo v izrek sklepa, kar po mnenju pritožbe pomeni kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagateljica v pritožbi ponovno pojasnjuje pretekle negativne odzive otroka na stike z nasprotnim udeležencem, zato bi se bilo pred postopnim povečevanjem stikov dobro prepričati, da se bo otrok na stike dobro odzival in da se bodo stiki izvajali v njegovo korist. Po mnenju pritožbe bo tako povečanje obsega stikov primerno šele takrat, ko bo s strani strokovne osebe, ki bo na stikih prisotna, podana pozitivna ocena ter le v primeru, ko L. po stikih ne bo pokazal nikakršnih negativnih sprememb svojega vedenja ter zdravstvenega stanja. Pritožba zato predlaga, naj se izrek izpodbijanega sklepa dopolni tako, da se postopno povečevanje stikov določi pod pogojem pozitivnega odzivanja ml. L. na stike ter se standard „pozitivnega odzivanja“ vsebinsko konkretizira, saj bo šele z natančno opredelitvijo tega pojma mogoče zagotoviti izvršljivost sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pri določitvi nove ureditve stikov je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom predlagateljici naložilo obveznost, da otroka na stike (tako na tiste pod nadzorom kot tudi na kasnejše stike brez nadzora) pripelje osebno in ga po izvedenih stikih tudi osebno prevzame. Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali (in ki jih pritožba ne izpodbija) je razvidno, da se bo čas začetka oziroma konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice. Slednje (predvideni urnik nove zaposlitve) je predlagateljica določno opredelila že na zadnjem naroku (list. št. 72), ponovno pa jih navaja tudi v pritožbi. Iz tega razloga gre pritrditi pritožbenim navedbam, da predlagateljica svoje obveznosti po izpodbijanem sklepu v primerih, ko se predvideni začetek oziroma zaključek izvedbe stika prekriva s predlagateljičinim urnikom, ne bo mogla izvršiti, ne da bi pri tem kršila svoje delovne obveznosti. Ker nasprotni udeleženec glede pritožbenega predloga, naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, ni imel pripomb (pritožba mu je bila vročena v odgovor), je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagateljice v tem delu ugodilo in I. točko izreka izpodbijanega sklepa ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da L. na stik pripeljeta oziroma ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša (3. točka 365. člena ZPP, ki se skladno z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih).

5. Neutemeljena pa je predlagateljičina pritožba v preostalem delu. Drži sicer pritožbena trditev, da je izvedenka v svojem predlogu navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja v izrek sklepa ni vneslo, pravilna. Vnos pogoja v izrek bi namreč privedel v neizvršljivost samega sklepa, kar pa ni namen sodne odločbe oziroma v konkretnem primeru sklepa o določitvi stikov, še posebej upoštevaje dejstvo, da sta po podatkih spisa predlagateljica in nasprotni udeleženec v konfliktnem odnosu, zaradi katerega je v preteklosti že prišlo po popolnega zamrtja izvajanja stikov med otrokom in očetom. Prav zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da je obseg in način izvajanja stikov v sklepu natančno določen. V primeru, da bi se način izvajanja stikov, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče, izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oziroma zdravstvenih težav, pa bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov, kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo predlagateljice v preostalem delu I. točke izreka potrebno zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zavrniti pa je bilo potrebno tudi pritožbo zoper II. točko izreka, zoper katero pritožba ne navaja nobenih relevantnih razlogov, uradni preizkus pa tudi ni pokazal nepravilnosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Prav tako pritožbeno sodišče ni poseglo v stroškovno odločitev (III. točka izreka), saj delna sprememba izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja vsebinske spremembe odločitve sodišča prve stopnje in kot taka ne vpliva na odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

7. Predlagateljica je sicer s pritožbo delno uspela, vendar pa svojega predloga pred sodiščem prve stopnje ni formulirala na način, katerega je uveljavljala v pritožbi, zato mora svoje pritožbene stroške kriti sama (165. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).