Jedro

Sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 19.5.2005 opr. št. P 375/98 ne predstavlja novega dejstva, saj je tožnica že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi vedela, da je v zadevi opr. št. P 375/98 sporna njena aktivna legitimacija. To okoliščino je v pravdi, katere obnovo predlaga, tudi že uveljavljala, saj je kot dejansko podlago tožbe navedla prav napačno ravnanje njenih odvetnikov pri določitvi tožnika v zadevi opr. št. P 375/98. Poleg tega je bila navedena sodba izdana po zaključku glavne obravnave v tej zadevi, tako da njena pravnomočnost ne predstavlja dejstva, ki bi nastalo pred koncem glavne obravnave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin predlog za obnovo postopka.

Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Proti sklepu pritožbenega sodišča je tožnica vložila revizijo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP. Revizija trdi, da je sodišče napačno ugotovilo, da tožnica v nobenem primeru ni oškodovanka in napačno uporabilo materialno pravo glede obstoja njene aktivne legitimacije. Poudarja, da je 31.12.1994 tožnica prevzela vse obveznosti in terjatve družbe B. m.b.H., W. in da je s tem postala oškodovanka. Trdi, da bi tudi v primeru, ko bi bila odškodninska tožba v zadevi P 375/98 vložena v imenu navedene družbe, odškodnino kot univerzalna naslednica te družbe dobila tožnica. Iz sodnega registra je razvidno, da je bila ta družba izbrisana že pred vložitvijo tožbe, tako da je tožnica v času vložitve tožbe že imela status njene univerzalne pravne naslednice. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa ga razveljavi in vrne pritožbenemu sodišču v ponovno obravnavanje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Iz spisa izhaja, da je tožnica v letu 1993 vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo na avtomobilu BMW 735 I, ki je nastala v prometni nesreči 15.12.1992. V tej pravdi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 375/98, sta jo zastopala odvetnika M. Č. iz B. in M. N. iz C. Ko je prejela razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča opr. št. Cp 371/98 z dne 22.4.1998, je ugotovila, da sta njena pooblaščenca spregledala, da ni aktivno legitimirana. Avto je bil last podjetja B. m.b.H., W.. Ker tožnici ni nastala nobena škoda, je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 375/98 z dne 19.5.2005 njen zahtevek pravnomočno zavrnjen. Že leta 1999 je tožnica vložila še tožbo v tej zadevi, s katero je zahtevala plačilo odškodnine zaradi grobih napak njenih pooblaščencev v zadevi opr. št. P 375/98. Tudi v tej zadevi je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen z obrazložitvijo, da bi škodo iz enega ali drugega naslova (zavarovanja odgovornosti povzročitelja nesreče ali iz zavarovanja odgovornosti odvetnikov) lahko uveljavljalo le podjetje B. m.b.H., W., saj tožnici ni nastala nobena škoda.

V predlogu za obnovo postopka je tožnica kot novi dejstvi, ki naj bi utemeljevali obnovo postopka navedla dve okoliščini - da je odškodninska terjatev prešla nanjo v letu 1994 kot na univerzalno pravno naslednico družbe B. m.b.H., W. ter da je za sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 375/98 z dne 19.5.2005 zvedela ob njenem prejemu 31.8.2005. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da nobena od navedenih okoliščin ni novo dejstvo, ki bi utemeljevalo obnovo pravdnega postopka po deseti točki 394. člena ZPP ( Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3 ). Čeprav je tožnica v pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu poudarila, da kot razlog za obnovo postopka uveljavlja le pravnomočnost sodbe Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 375/98, ne pa tudi izbris družbe B. m.b.H., W. iz sodnega registra, poskuša v reviziji obnovo postopka ponovno utemeljiti prav z navedbami, da je z izbrisom njene družbe iz sodnega registra postala pravna naslednica družbinih terjatev. Tako ravnanje ni upoštevno. Tožnica je z izrecno pritožbeno izjavo, da uveljavlja le en določen obnovitveni razlog, onemogočila pritožbenemu sodišču presojo o drugem obnovitvenem razlogu v zvezi z vprašanjem pravnega nasledstva izbrisane avstrijske družbe, saj je o tem vprašanju pravnomočno odločilo že sodišče prve stopnje. Vračanje na ta razlog v reviziji zato pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

Pritožbeno sodišče je pravilno presodilo, da sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 19.5.2005 opr. št. P 375/98 ne predstavlja novega dejstva, saj je tožnica že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi vedela, da je v zadevi opr. št. P 375/98 sporna njena aktivna legitimacija. To okoliščino je v pravdi, katere obnovo predlaga, tudi že uveljavljala, saj je kot dejansko podlago tožbe navedla prav napačno ravnanje njenih odvetnikov pri določitvi tožnika v zadevi opr. št. P 375/98. Poleg tega je bila navedena sodba izdana po zaključku glavne obravnave v tej zadevi, tako da njena pravnomočnost ne predstavlja dejstva, ki bi nastalo pred koncem glavne obravnave. Pravdni postopek pa je mogoče obnoviti samo zaradi dejstev, ki so pred izdajo prvostopenjske sodbe v glavni pravdi že obstajala, vendar pa tedaj stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, procesni očitki pa so povsem neopredeljeni, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo.