Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.

Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 34087/2016 s 8. 4. 2016 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka, in sicer tako, da mora toženec tožnici plačati glavnico v znesku 167.709,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2016 dalje ter v tretjem odstavku izreka. V preostalem delu (glede glavnice v znesku 26.659,22 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2016 dalje) je navedeni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženec je dolžan tožnici povrniti tudi stroške postopka v višini 2.201,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožnica z vodenjem treh izvršilnih postopkov pred Okrajnim sodiščem v Radovljici (In 135/2011, VL 167212/2010, VL 156176/2011) zoper glavnega dolžnika (toženca) ter ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa glavnega dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije, pred Okrožnim sodiščem v Kranju (Srg 2014/52594), povzročila pretrganje zastaranja vtoževanih terjatev. Trdi, da sodišče ni pravilno ugotovilo, da naj bi v navedenih postopkih tožnica izterjevala terjatve (po pogodbah št. 1738/07, št. 1563/09, št. 1669/10 in št. 10222/10), ki so predmet tega postopka, zato tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja vtoževanih terjatev, terjatve pa so posledično v celoti zastarale. Če bi tožnica v navedenih postopkih izterjevala terjatve po citiranih pogodbah, bi se zneski iz izvršilnih naslovov ujemali z zneski vtoževanih terjatev v tem postopku, pa se ne. Tožnica ni na jasen in pregleden način specificirala terjatev, ki jih je izterjevala v zgoraj navedenih izvršilnih postopkih, terjatve je izterjevala na podlagi menic, na katerih je bil naveden skupni znesek več terjatev po posameznih pogodbah in iz več različnih pogodb, tudi tistih, ki niso predmet tega spora. Šele s specificiranjem terjatev bi bilo mogoče ugotoviti, ali je tožnica vtoževane terjatve izterjevala po predmetnih pogodbah. Do pretrganja zastaranja ni prišlo tudi zato, ker so bili sklepi o izvršbi v že navedenih izvršilnih postopkih, izdani na podlagi menic, ki so bile vse izdane pred podpisom pogodb, iz katerih izhajajo vtoževane terjatve, kar pomeni, da menice niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Ugovor tožnice, vložen 24. 11. 2014, zoper sklep o začetku postopka izbrisa dolžnika T., d. o. o., iz sodnega registra brez likvidacije, ni pretrgal zastaranja terjatve, saj ugovor ni tožba, ali drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Toženec predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 340872016 s 8. 4. 2016 v celoti razveljavi, tožnici pa naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov toženca z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba pravilna, pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb št. 1669/10, 10222/10, 1738/07 in št. 1563/09 pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje vtoževanih terjatev iz kreditne pogodbe št. 1669/2010 s 26. 2. 20101 in št. 10222/10 s 7. 5. 20102, v skupnem znesku 180.593,82 EUR, pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo s 24. 10. 2011, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Radovljici izdalo sklep o izvršbi VL 156176/2011 za izterjavo 129.698,46 EUR. Da so bile predmet navedenega izvršilnega postopka terjatve, ki jih tožnica vtožuje v predmetnem postopku, izhaja iz elektronskega sporočila tožnice podporni službi s 13. 10. 2011, v katerem je navedeno, da terjatev iz pogodb št. 1669/2010 in 10222/10 na presečni dan 14. 10. 2011 znaša 129.698,46 EUR, v tem znesku pa je izpolnjena tudi menica z 2. 3. 2007, ki je bila, skupaj z menično izjavo z istega dne, podlaga za izvršilni postopek VL 156176/2011. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo, da je terjatev v postopku VL 156176/2011 (129.698,46 EUR) pravnomočno ugotovljena, zato morebitno neujemanje zneskov, ki ga pritožnik natančno niti ne navede, ni predmet te pravde. V primeru, da bi toženec dvomil v pravilen izračun oz. specifikacijo zneska 129.698,46 EUR v izvršilnem postopku, bi trditve o napačnem znesku moral podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, toženec pa ugovora ni vložil. Če pa je imel pritožnik v mislih razliko med višino celotne terjatve iz navedenih pogodb na presečni dan 14. 10. 2011 (129.698,46 EUR) in na dan 10. 3. 2016 (180.593,82 EUR), od katerega jih tožnica vtožuje, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je razlika posledica pogodbenih in zakonskih zamudnih obresti, ki so se do 10. 3. 2016 natekle od glavnice. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da zaradi pretrganja zastaranja terjatev iz navedenih pogodb, vtoževane terjatve niso zastarale.

6. Pritožbeno sodišče nadalje ne dvomi, da je do pretrganja zastaranja prišlo tudi pri vtoževanih terjatvah iz kreditne pogodbe št. 1738/07 s 7. 6. 20073 in št. 1563/09 s 23. 4. 20094. Zastaranje je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo z 28. 10. 2011, kateremu je 16. 11. 2011 sledila izdaja sklepa o izvršbi In 135/2011 za znesek 15.529,98 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz elektronskega sporočila tožnice podporni službi s 17. 10. 2011 izhaja, da njena terjatev do dolžnika na dan 17. 10. 2011 znaša 15.529,98 EUR, pri čemer del te terjatve v znesku 5.444,12 EUR izvira iz pogodbe št. 1738/07, del terjatve v znesku 11,54 EUR pa iz pogodbe št. 1563/09. Glede na to, da je tudi menica s 24. 6. 2004, ki je bila, skupaj z menično izjavo z istega dne, podlaga izvršilnega postopka In 135/2011, izpolnjena za znesek 15.529,84 EUR, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so bile vtoževane terjatve na podlagi navedenih pogodb že predmet izvršilnega postopka. Z dnem vložitve predloga za izvršbo je prišlo do pretrganja zastaranja teh terjatev. Ker je izvršilni postopek In 135/2011 v teku, zastaranje še ni začelo ponovno teči, zato je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve iz pogodb št. 1738/07 in št. 1563/09 še niso zastarale.

7. Glede na to, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je do pretrganja vtoževanih terjatev iz pogodb št. 1738/07, št. 1563/09, št. 1669/10 in št. 10222/10 prišlo že zaradi začetka (in teka) izvršilnih postopkov VL 156176/2011 in In 135/2011, se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede teka izvršilnega postopka VL 167212/2010 ter ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa glavnega dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije, pred Okrožnim sodiščem v Kranju (Srg 2014/52594).

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da do pretrganja zastaranja ni prišlo, ker so bili sklepi o izvršbi v že navedenih izvršilnih postopkih izdani na podlagi menic, ki so bile vse izdane pred podpisom pogodb, iz katerih izhajajo vtoževane terjatve, kar naj bi pomenilo, da menice niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 S kreditno pogodbo je bilo kreditojemalcu M. d. o. o. (družbenik katerega je bil, pred izbrisom iz sodnega registra, toženec) odobren kredit v višini 50.000 EUR, dogovorjena pogodbena obrestna mera 7 % in rok vračila 25. 2. 2011. 2 S kreditno pogodbo je bilo kreditojemalcu M. d. o. o. odobren kredit v višini 65.000 EUR, dogovorjena pogodbena obrestna mera 7 % in rok vračila 22. 4. 2011. 3 S kreditno pogodbo je bilo kreditojemalcu M. d. o. o. odobren kredit v višini 15.000 EUR, dogovorjena obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,90 in rok vračila 1. 6. 2012. 4 S kreditno pogodbo je bilo kreditojemalcu M. d. o. o. odobren kredit v višini 65.000 EUR, dogovorjena pogodbena obrestna mera 7,5 % in rok vračila 22. 4. 2010. Glavnica kredita je bila v celoti poravnana, terjatev so predstavljale zgolj obresti.