Up-433/02 - 10

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik iz Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1376/2000 z dne 29. 11. 2001 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelka v Kranju, št. Pd 968/98 z dne 2. 6. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njen zahtevek za plačilo razlik v plači. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da so vtoževane terjatve zastarale, saj obvestila o upravičenosti do uslužbenskega certifikata ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač, ki bi lahko skladno s 387. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR) pretrgala zastaranje. Plača zaposlenih v državnih organih namreč v spornem obdobju ni bila vezana na plačo iz Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju KPND), kar pa pomeni, da neizplačanih plač po KPND, na kar se nanaša sporno obvestilo, za te zaposlene sploh ni moglo biti.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da ji je bila nezakonito znižana plača, kot nadomestna izpolnitev pa ji je bil nezakonito izdan uslužbenski certifikat. To naj bi bilo v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ker njene plače ni urejela KPND, temveč poseben zakon, ni bilo nobene podlage za izdajo certifikata. Zato meni, da je upravičena do izplačila plače v denarju. V nadaljevanju ustavne pritožbe navaja, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) v navodilih državnim organom za ugotovitev razlike plače, na podlagi česar je bil pritožnici nato izdan certifikat, priznalo, da je pritožnica v spornem obdobju prejela prenizko plačo. Uslužbenski certifikati zato nedvomno predstavljajo pripoznavo dolga. Podobno stališče naj bi v zadevi št. VIII Ips 122/99 z dne 12. 3. 2002 zavzelo tudi Vrhovno sodišče. Da je bil namen izdaje uslužbenskih certifikatov nadomestna izpolnitev, pa naj bi izhajalo tudi iz dopisa Državnega pravobranilstva z dne 25. 2. 1999. Pritožnica opozarja tudi na to, da naj bi sodišča v podobnih zadevah odločala drugače kot v njenem. Pri tem se sklicuje na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi št. Pdp 1306/96 z dne 16. 4. 1998, s katero je bila potrjena sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Pd 3164/94 z dne 19. 9. 1997, in na sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. IV Pd 328/98 z dne 9. 4. 1999. Navedeno naj bi predstavljalo kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodiščema tudi očita, da nista upoštevali določenih dejstev, pomembnih za odločitev, s tem, ko naj sodišče ne bi niti poskušalo pridobiti relevantnih dokumentov, na podlagi katerih bi lahko meritorno odločilo v zadevi, pa naj bi bili kršeni (ponovno) načelo pravne države (2. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do poštenega sojenja. Ker sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, naj bi bila pritožnici kršena tudi pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave. Pritožnica tudi meni, da je stališče Ustavnega sodišča, zavzeto v zadevi št. U-I-200/99 z dne 17. 2. 2000 (Uradni list RS, št. 22/2000 in 31/2000-popr. ter OdlUS IX, 24), zmotno.

B.

3.Pritožnica izpodbija v izreku omenjeni sodbi sodišč. Ob tem navaja, da ji je bila v spornem obdobju dejansko nezakonito znižana plača in meni, da ji je bil kot nadomestna izpolnitev nezakonito izdan uslužbenski certifikat. Ustavno sodišče pritožnici uvodoma pojasnjuje, da sta sodišči v obravnavani zadevi odločali zgolj o njenem zahtevku za izplačilo zneska, navedenega v uslužbenskem certifikatu, in ne tudi o morebitni upravičenosti do izplačila razlik v plači po kakšni drugi pravni podlagi. To pa pomeni, da so lahko predmet presoje Ustavnega sodišča v tej zadevi zgolj s takšno odločitvijo povezane navedbe pritožnice. Glede na navedeno Ustavno sodišče ni obravnavalo očitka o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave, ki naj bi bila kršena s tem, ko naj bi ji bila nezakonito znižana plača.

4.Navedbe pritožnice, da že iz navodil Ministrstva in iz dopisa Državnega pravobranilstva izhaja, da je uslužbenski certifikat predstavljal pripoznavo dolga, in njeni očitki, da sodišči nista ugotovili vseh odločilnih dejstev za odločitev, je mogoče razumeti predvsem kot ugovor zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. To pa praviloma ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ni izkazala. Zgolj njeno nezadovoljstvo s sodbo namreč še ne pomeni kršitve 23. člena Ustave. Neutemeljen pa je tudi njen očitek o kršitvi 25. člena Ustave, ker naj izpodbijani odločbi ne bi bili dovolj obrazloženi. Sodišči sta namreč zadovoljivo pojasnili, zakaj spornega potrdila ni mogoče šteti za pripoznavo dolga, to pa je bila odločilna ugotovitev v tej zadevi. Takšno stališče izhaja tudi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-200/99, na katero se sklicuje tudi pritožnica in pri katerem Ustavno sodišče še vedno vztraja.

5.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil samo očitek pritožnice o odstopu od enotne sodne prakse. Člen 22 Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, namreč med drugim zagotavlja, da odločitev sodišča brez razumne obrazložitve ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa tudi ta kršitev ni izkazana. Kolikor se pritožnica sklicuje na odločitvi prvostopenjskih sodišč, ji je treba pojasniti, da je očitek o odstopu od sodne prakse mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj iste stopnje. Glede sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1306/96 z dne 16. 4. 1998 pa velja ugotoviti, da se ne nanaša na isto dejansko in pravno podlago kot sodba v obravnavani zadevi. Pritožnica v obravnavani zadevi je vtoževala domnevno razliko v plači na podlagi certifikata, tožniki v zadevi št. Pdp 1306/96 pa so vtoževali razlike v plači na podlagi nezakonitih sklepov Vlade o določitvi osnove za obračun plač v državnih organih z dne 21. 5. 1992, 24. 7. 1992 in 27. 8. 1992. Prav tako se na spor o plačilu razlik v plačah na podlagi uslužbenskega certifikata ne nanaša sodba št. VIII Ips 122/99 z dne 12. 3. 2002.

6.Pritožničinega očitka o kršitvi 2. člena Ustave v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo presoja Ustavno sodišče le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

7.Ker torej v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan