Jedro

Presoja o posledici, predvideni v 1. odst. 8. čl. ZST, v konkretnem primeru terja upoštevanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o predpostavki za pravna sredstva, ki zadevajo obveznost plačila sodne take.

ZPP določa drugače glede predpostavke plačila sodne takse za uveljavitev pravice do pritožbe : Do tega rezultata nas pripelje sklepanje po nasprotnem razlogovanju: če je zgolj za dve vrsti postopka v ZPP predpisano, da je pravica do pritožbe odvisna od predhodnega plačila sodne takse, druge vrste postopka te predpostavke nimajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je pritožba umaknjena. Tako je odločilo na podlagi 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST).

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo R. H. za drugo toženo stranko. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Res spremenjeni 1. odst. 8. čl. ZST določa, da se šteje (med drugim) pravno sredstvo za umaknjeno, če ni niti po opominu plačana predpisana sodna taksa. Vendar pa vsebuje to določilo pomemben dostavek. Opustitev plačila dolžne takse ima namreč omenjeno postopkovno posledico le, "če zakon ne določa drugače". ZST tako glede posledice za opustitev plačila dolžne takse napotuje na določbe zakona, ki kot matičen ureja postopek v zvezi s konkretnim pravnim sredstvom. Presoja o posledici, predvideni v 1. odst. 8. čl. ZST, tako v konkretnem primeru terja upoštevanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o predpostavki za pravna sredstva, ki zadeva obveznost plačila sodne takse.

ZPP pozna takšno predpostavko. Vendar pa plačilo sodne takse vpliva na možnost uveljaviti pravico do pritožbe le v dveh vrstah sporov: v gospodarskih sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ki se po ugovoru nadaljujejo kot gospodarski spor. Iz doselj razloženega sledi, da zakon - ZPP določa drugače glede predpostavke plačila sodne takse za uveljavitev pravice do pritožbe. Do tega rezultata nas pripelje sklepanje po nasprotnem razlogovanju: če je zgolj za dve vrsti postopka v ZPP predpisano, da je pravica do pritožbe odvisna od predhodnega plačila sodne takse, druge vrste postopka te predpostavke nimajo. In ker obravnavani gospodarski spor ni niti spor majhne vrednosti niti ne gre za postopek za izdajo plačilnega naloga, po ZPP, na katerega napotuje ZST, plačilo sodne takse ni predpostavka za pravico do pritožbe.

V prid takšnemu stališču je, da procesne predpostavke za pravno sredstvo zaradi različne narave postopkov (praviloma) določa zakon, ki to pravno sredstvo ureja. Zakonodajalec je ob opredelitvi posebne procesne predpostavke v ZST to izhodišče upošteval. To je storil tako, da je pač napotil na specialne določbe "drugega zakona".

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP).

V nadaljnjem postopku v zvezi s pritožbo z dne 2.4.2002 pritožbeno sodišče opozarja, da bi se utegnila izkazati za nerazumljivo v pogledu vlagatelja. Ali jo je namreč R. H. vložil v vlogi direktorja druge tožene stranke, ali pa v svojem imenu in za svoj račun. Pred predložitvijo te pritožbe bi zato po prepričanju pritožbenega sodišča kazalo omenjeno pomanjkljivost odpraviti po postopku, predvidenem v 108. čl. ZPP.