Jedro

Samo dejstvo, da so dohodki enega od razvezanih zakoncev višji od dohodkov drugega zakonca, še ne utemeljuje preživninske podlage. Ob dejstvu, da se je toženka zmožna sama preskrbeti ter da ima poleg tega še stanovanje, preživninski temelj ni podan.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Toženka je v razvezni pravdi zahtevala, naj se tožniku (bivšemu možu) naloži plačevanja preživnine. V prejšnjem postopku je bil njen zahtevek na obeh stopnjah zavrnjen, njeni reviziji pa ugodeno in sodbi nižjih sodišč razveljavljeni. Revizijsko sodišče (sklep II Ips 161/2003) je poudarilo, da toženki ni mogoče naložiti, naj se zaradi nižjih življenjih stroškov iz Nemčije preseli na Hvar, kjer ima tudi stanovanje oziroma, da ji tega pri odločanju o preživnini ni mogoče šteti v breme. Poudarilo je še, da določbe 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št.15-644/1976 do Uradni list RS, št.16/2004; ZZZDR) ni mogoče razumeti tako, da se lahko ob razvezi zakonske zveze določi znesek za preživljanje le v primeru, ko gre za popolnoma nepreskrbljenega zakonca, ampak jo je treba uporabiti tudi v primerih, ko se zaradi razveze zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega od zakoncev bistveno spremeni (poslabša). Nižjima sodiščema je naložilo, naj v ponovljenem postopku ugotovita, kakšne so toženkine potrebe (upoštevaje razmere po kraju njenega stalnega prebivališča), koliko časa, v kakšnem znesku in zakaj je toženec med trajanjem zakonske zveze toženki prispeval 500 tedanjih DEM ter kakšne so premoženjske razmere tožnika.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožbeni zahtevek znova zavrnilo. Ugotovilo je, da se toženka lahko preživlja sama ter da (formalna) razveza ni razlog poslabšanja njenega položaja. Njen položaj se je poslabšal zato, ker ji je tožnik prenehal plačevati 500 DEM mesečno. Ta znesek je bil prostovoljni prispevek, ki ga dolžnik (glede na to, da pomembnejših premoženjskih sprememb pri tožnici v času razpada življenjske skupnosti ni bilo ugotoviti) ne bi bil dolžan plačevati.

Pritožbeno sodišče je ugotovljeno dejansko stanje sprejelo, menilo pa je, da je bila določba 81. člena ZZZDR preozko uporabljena. Sodbo je spremenilo in tožniku naložilo plačevanje 250 EUR preživnine. Ko je zakonska skupnost prenehala je tožnik s sporazumno dogovorjeno preživnino to obveznost prevzel glede na nižje dohodke toženke, s katerimi ne bi mogla v enakem obsegu kriti stroškov za preživljanje Poudarilo je, da z lastnimi dohodki toženka lahko krije le najnujnejše stroške za preživljanje ter da so s prenehanjem plačevanja sporazumno dogovorjene preživnine njene razmere bistveno poslabšale.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenemu sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zaključilo, da je treba tožnikovo plačevanje 500 DEM mesečno v letih 1992 do 1999 presojati s stališča plačevanja sporazumno dogovorjene preživnine. Navaja, da nista stranki nikoli v nobeni obliki sklenili kakršnegakoli sporazuma, ki bi tožnika zavezoval k plačevanju preživnine. Revident meni, da je treba tožnikovo plačevanje šteti kot prostovoljni denarni prispevek zakoncu.

Revident ponovno opozarja, da toženka razpolaga z nepremičnim premoženjem tako v Nemčiji kot na hrvaškem. Revident sprejema razlogovanje, da nepremičnine, v kateri toženka biva, ni mogoče šteti kot vir preživljanja, nasprotuje pa temu, da bi takšna argumentacije veljala tudi za toženkino lastništvo vikenda na Hvaru. To premoženje je luksuz, ki ga je treba šteti kot investicijo v nepremičnine, čeprav toženki ne prinaša nobenih dohodkov. Revident sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali je tožnik preživninsko obveznost sploh sposoben plačevati, saj se ni opredelilo do njegovih izdatkov.

Niti prvo niti drugo sodišče, navkljub večkratnim tožnikovim navedbam, nista upoštevali dejstva, da toženka svoje stanovanje v Nemčiji uporablja skupaj s polnoletno in preskrbljeno hčerko, kar zmanjšuje njene stroške.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki. V odgovoru na revizijo, v katerem podaja navedbe dejanske narave, je tožena stranka predlagala njeno zavrnitev. Revizija je bila dostavljena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

V tem revizijskem postopku je odprto vprašanje pravilne uporabe pravila 81. člena ZZZDR.

Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Obveznost plačevanja preživnine za bivšega zakonca izvira iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža ter se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena. Razlaga, po kateri se tudi bistveno poslabšanje razmer izenačuje z nepreskrbljenostjo, ima prav tako svoj življenjski in zgodovinski vzrok. Ta je v tem, da pač zakonci na različen način participirajo v zakonski (predvsem družinski) skupnosti in ne le z denarnimi dohodki. Tradicionalno je bila žena tista, ki je v večji meri prispevala k družinski skupnosti z delom (gospodinjstvo, skrb za otroke), mož pa je v večji meri skrbel za dohodke. Od tod zahteva, naj se ob razvezi zato položaj žene (ki se na novo vlogo ne more takoj ali pa se sploh ne more več prilagoditi) bistveno ne poslabša. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: – Življenjska skupnost med strankama je razpadla že leta 1992, tožnik je razvezno tožbo vložil po sedmih letih ločenega življenja; – Toženka poslabšanja svojega položaja ne utemeljuje z dejstvom razveze, marveč s tem, da z razvezo sovpada tudi tožnikovo prenehanje plačevanja 500 DEM mesečno; – Dohodki toženke znašajo mesečno 458,71 EUR, njeni življenjski stroški pa 455,41 EUR; – Dohodki tožnika so 625 EUR pokojnine, 250 EUR mesečne rente pri bivšem delodajalcu in 83.000 SIT pokojnine v Sloveniji; – Tožnik je toženki sedem let plačeval po 500 DEM. Šlo je za prostovoljni dogovor. Ugotovitev, da bi bil ta dogovor sklenjen v posebni obliki, ni. – Toženka ima poleg stanovanja, v katerem živi, še stanovanje na Hvaru.

Ob tako ugotovljenih dejstvih revizijsko sodišče soglaša z materialnopravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje. Tožnica po ugotovitvah sodišča za svoje preživetje lahko poskrbi. Njeni denarni dohodki sicer res niso veliki, vendar pa po drugi strani tudi tožnikovi dohodki niso nadstandardni (čeprav so višji od tožničinih). Samo dejstvo, da so dohodki enega od razvezanih zakoncev višji od dohodkov drugega zakonca, še ne utemeljuje preživninske podlage. Ob dejstvu, da se je toženka zmožna sama preskrbeti ter da ima poleg tega še stanovanje na Hvaru, pa tudi po presoji revizijskega sodišča preživninski temelj v obravnavani zadevi ni podan. Takšna odločitev bi nasprotovala namenu in izvoru pravne ustanove preživnine za razvezanega zakonca, kot sta bila opisana zgoraj. Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravno relevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali to premoženje v konkretnem primeru prinaša plodove ali ne. Bistveno je to, da ima toženka poleg dohodkov, ki ji omogočajo pokritje njenih ugotovljenih življenjskih stroškov, še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.

Na tožnikov rovaš prav tako ne more iti dejstvo, da je toženki sedem let plačeval po 500 DEM na mesec. Kot je bilo ugotovljeno, je šlo za prostovoljni dogovor, ki tudi ni bil sklenjen v nobeni posebni obliki. Bistveno je, ali bi imela toženka ta znesek pravico zahtevati. Iz zgoraj navedenih razlogov revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da toženka te pravice ne bi imela.

Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo toženke v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje Šprvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št.43/2006; ZPP)Ć.