Jedro

Če se tožena stranka ne udeleži poravnalnega naroka oz. prvega naroka za glavno obravnavo, če je bila pravilno vabjena in svojega izostanka ni opravičila, sodišče izda zamudno sodbo, saj se v tem primeru šteje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, čeprav je pisni odgovor na tožbo posredovala sodišču (1. odstavek

28. člena ZDSS-1). Novi ZDSS-1 na ta način sankcionira neupravičeno odsotnost tožene stranke s poravnalnega naroka oz.

prvega naroka za glavno obravnavo, saj se pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo upošteva le, če se tožena stranka udeleži poravnalnega naroka oz. naroka za glavno obravnavo. Če gre za primer iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, sodišče pri presoji sklepčnosti tožbe ne sme upoštevati odgovora na tožbo, za katerega se šteje, da ni bil vložen, niti ne listin, ki so odgovoru priložene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožeči stranki z dne 10.2.2005 ter naložilo toženi stranki, da tožečo stranko s 13.3.2005 vrne na delo, jo s tem dnem prijavi v socialno zavarovanje in ji vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter ji povrne stroške postopka v znesku 110.715,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2005 dalje do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP, poleg tega pa v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, materialno pravo pa je zmotno uporabljeno. V izpodbijani sodbi je navedeno, da je zahtevek po vsebini utemeljen, ker so navedbe podprte z listinami, obenem pa je sodišče navedlo, da je ob upoštevanju navedb obeh strank in v spis predloženih listin ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP, kar ne drži. Iz dejstev, kot so bila navedena v tožbi in nato v odgovoru na tožbo, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče je izrecno navedlo, da je upoštevalo navedbe obeh strank in vseh listin v spisu. Navedbe obeh strank in listine v spisu so diametralno nasprotne in ne morejo biti podlaga za izdajo zamudne sodbe. V sodbi tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče samo z enim stavkom ugotovi, da so navedbe tožeče stranke podprte z listinami, in ne navede, za katere listine gre. Materialno pravo pa sploh ni navedeno. Tožena stranka vztraja, da so v primeru tožeče stranke obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v celoti pa je bil spoštovan postopek redne odpovedi iz poslovnega razloga.

Predlaga razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 2/2004) ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Prav tako ni podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožena stranka izrecno uveljavlja, saj sodba vsebuje bistvene razloge, ki utemeljujejo sprejeto odločitev in jo je vsekakor mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1), ki določa: "Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo." V primeru odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oz.

prvega naroka za glavno obravnavo se torej šteje, da tožena stranka sploh ni odgovorila na tožbo, čeprav je pisni odgovor na tožbo predložila sodišču. Gre za posebno ureditev v novem ZDSS-1, ki na ta način sankcionira neupravičeno odsotnost tožene stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo - pravočasno podan obrazložen odgovor na tožbo se upošteva le pod pogojem, da se tožena stranka odzove na vabilo sodišča in se udeleži poravnalnega oz.

prvega naroka za glavno obravnavo, sicer pa ne. To pomeni, da takrat, kadar pride do primera iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, sodišče sploh ne sme upoštevati odgovora na tožbo.

Isto pa velja tudi za listine, ki jih je sodišču skupaj z odgovorom na tožbo, za katerega se šteje, da ni bil vložen, predložila tožena stranka. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zamudne sodbe zmotno zapisalo, da je odločalo na podlagi navedb obeh strank oz. da je upoštevalo listine, ki sta jih predložili obe stranki, vendar pa navedeno ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve. Iz navedenega razloga so neutemeljene navedbe tožene stranke v pritožbi, ki trdi, da so navedbe obeh strank in listine v spisu, ki naj bi jih upoštevalo sodišče prve stopnje, kot je izrecno navedeno v obrazložitvi sodbe, diametralno nasprotne in ne morejo biti podlaga za izdajo zamudne sodbe.

Prvostopenjsko sodišče je namreč utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila pravilno vročena tožba v odgovor. Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, vendar se ni udeležila poravnalnega naroka oz. prvega naroka za glavno obravnavo, čeprav je bila pravilno vabljena, svojega izostanka pa ni opravičila. Zato se šteje, da odgovora ni podala.

Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem v roku oz. če se zaradi odsotnosti stranke s poravnalnega oz.

prvega naroka za glavno obravnavo šteje, da ni odgovorila na tožbo, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. V primeru, da tožena stranka ne poda odgovora na tožbo, se šteje, da ne oporeka tožbenemu zahtevku oz. da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezanega reparacijskega in reintegracijskega zahtevka. Izpolnjen je pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP. Tožeči stranki je bila - glede na tožbene navedbe - nezakonito redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca iz naslednjih razlogov: - tožena stranka tožnice ni pisno obvestila o nameravani odpovedi, kot ji nalaga 3. odstavek 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR); - tožena stranka je kršila določbe 84. člena ZDR, saj mora v skladu s 1. odstavkom tega člena delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, ki lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni (2. odstavek) oz. lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno s tem zakonom (3. odstavek 84. člena ZDR); - tožena stranka ob odpuščanju večjega števila delavcev ni spoštovala določb ZDR v zvezi z odpuščanjem delavcev obrata na Gradu, ker ni bil izveden postopek iz 2. odstavka 103. člena ZDR, ki določa, da mora likvidacijski upravitelj pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 1. in 3. odstavka 97. člena tega zakona in se s sindikati, določenimi v 1. odstavku 97. člena tega zakona posvetovati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivilh posledic. Sindikat podjetja M. Club Velenje, obrat Grad ni bil obveščen o programu razreševanja presežnih delavcev, tožena stranka pa ni izpolnila obveznosti obveščanja in posvetovanja s sindikati, kot ji nalaga 97. člen ZDR; - tožnica je bila po programu določena za zaposlitev v novoustanovljeni družbi Grupa Eura d.o.o., vendar se toženka sama programa in lastne izbire ni držala, čeprav so obstajale možnosti zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji.

Listine v spisu potrjujejo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama, zato je izpolnjen tudi pogoj iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. točka 1. odstavka 318. člena ZPP.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).