Jedro

Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP, saj ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da določi manjši obseg dodeljene BPP, mora pa uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe ustrezno in pravilno utemeljiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo, št. Bpp 768/2022 z dne 16. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) tako, da mu je dodelila redno BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. I K 46023/2022 z dne 4. 11. 2022 (I. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika A. A. (III. točka izreka) in opredelila njegove obveznosti v zvezi z napotnico (IV. točka izreka). S sporno II. točko izreka izpodbijane odločbe pa je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 46023/2022 (v nadaljevanju: predmetna kazenska zadeva).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po odvetniku podal prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi. Toženka je v postopku ugotovila, da je tožnik državljan Srbije in da je za dodelitev BPP podana vzajemnost po tretjem odstavku 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Ugotovila je tudi, da tožnik izpolnjuje materialni kriterij (višina dohodka in obseg premoženja) iz 13. člena ZBPP za dodelitev BPP, ter da izpolnjuje t.i. objektivni kriterij (24. člen ZBPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper zgoraj navedeno sodbo. Z njo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Izrečena mu je bila kazen dveh let in štirih mesecev zapora, denarna kazen v višini 200,00 EUR in stranska kazen izgona tujca iz države za čas treh let. Zoper sodbo namerava tožnik vložiti pritožbo, pritožbeni rok v času vložitve prošnje za dodelitev BPP še ni potekel. 3. Po določbah 1. in 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP kot to zahteva prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Toženka ocenjuje, da bo tožniku sodno varstvo in učinkovita pravna pomoč zagotovljena z odobrenim obsegom BPP, zato je odločila kot izhaja iz sporne II. točke izreka izpodbijane odločbe.

4. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu, ki jo izpodbija v zavrnilnem delu, to je II. točko izreka. Tožbo po lastnih navedbah vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v spornem delu spremeni tako, da se mu (v celoti) dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje; podrejeno pa, da sodišče II. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi in zadevo v tem delu vrne toženki v ponoven postopek. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi navaja, da je brez dohodkov in premoženja. Sklicuje se na določbe ZBPP, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določajo pogoje in kriterije za dodelitev BPP, ki se nanašajo na materialni položaj prosilca. Tožnik je diskriminiran v razmerju do prosilcev, ki jim je bila BPP dodeljena, odločitev toženke pa še dodatno poglablja njegovo socialno stisko.

6. Prošnjo za dodelitev BPP je vložil za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v predmetni kazenski zadevi. Za pripravo pritožbe je potreben vpogled v spis, obisk tožnika, posvet z njim glede pritožbe, v zadevi bo razpisana tudi pritožbena seja pred sodiščem druge stopnje. Izdani so bili tudi priporni sklepi, zoper katere je treba vložiti pritožbo. Toženka mu je zato neutemeljeno odobrila BPP samo za vložitev pritožbe.

7. V nadaljevanju tožnik izpodbijani odločbi očita še, da ni ustrezno obrazložena. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika.

8. Tožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

9. Sodišče je 1. 2. 2023 v zadevi opravilo glavno obravnavo. Toženka na glavno obravnavo ni prišla in izostanka ni opravičila, je bila pa nanjo pravilno in pravočasno vabljena ter opozorjena na posledice izostanka. Sodišče je zato glavno obravnavo opravilo v njeni odsotnosti na podlagi določbe drugega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

10. Na glavni obravnavi se je pooblaščenec tožnika jasno opredelil, da je v tej zadevi sporno pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje.1 Toženka je odločila sama sabo v nasprotju, ko je z izpodbijano odločbo dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe, ki je bistveni del postopka pred sodiščem druge stopnje, hkrati pa je v spornem delu zavrnila dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Toženka ne upošteva, da je za sestavo pritožbe potrebno posvetovanje s prosilcem, ki je v priporu, ter da sodišče druge stopnje običajno razpiše pritožbeno sejo. Ne razume zakaj toženka zahteva novo vlogo za vsako posamezno dejanje, saj zakon tega ne predvideva, izvajalec BPP pa v vsakem primeru ne more priglasiti stroškov za dejanje, ki se ne zgodi. Vztraja pri izvedbi dokaza z zaslišanjem tožnika, ki bi lahko izpovedal, da je bila pritožba dejansko vložena in da so bila pred tem potrebna posvetovanja s pooblaščencem.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost II. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi.

13. Tožnik ugovarja, da je toženka s sporno točko izpodbijane odločbe, s katero je zavrnila dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, odločila sama sabo v nasprotju, saj mu je s I. točko izreka izpodbijane odločbe dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe, ki je bistveni del postopka pred sodiščem druge stopnje.

14. Če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Šesti odstavek 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) določa, da mora biti izrek odločbe določen. Določen pa ni, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvoumno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Toženka je ugodila tožnikovi prošnji in mu dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe (I. točka izreka izpodbijane odločbe) in zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje (II. točka izreka izpodbijane odločbe). V I. točki izreka izpodbijane odločbe toženka ni navedla, da je prošnji ugodila le delno, vendar je po presoji sodišča v konkretnem primeru, kljub temu, iz izreka izpodbijane odločbe mogoče nedvoumno razbrati, da je toženka z izpodbijano odločbo odločila o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi tako, da je (delno) ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, v vsem ostalem, kar se tiče pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, pa je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila. Izrek, kot ga je oblikovala toženka, sodišču omogoča preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe, zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je zaradi kontradiktornosti izreka izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki ga tožnik smiselno uveljavlja.

15. Za tožnika je nadalje sporno, da mu je toženka BPP dodelila zgolj za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo in ne v celotnem zaprošenem obsegu, to je za svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v predmetni kazenski zadevi.

16. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ, med drugim, določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ter dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.

17. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP, saj ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da določi manjši obseg dodeljene BPP, mora pa uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe ustrezno in pravilno utemeljiti. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila v kakšni fazi postopka je predmetna kazenska zadeva ter podala oceno, da bo z odobrenim obsegom BPP (sestava in vložitev pritožbe zoper sodbo) v konkretnem primeru zagotovljeno sodno varstvo in učinkovita pravna pomoč. Če pa bi se v nadaljnjem postopku obravnavanja pritožbe pred sodiščem na drugi stopnji izkazalo, da bi za tožnika nastali stroški postopka oziroma da bi BPP potreboval še za kakšno drugo procesno dejanje pred sodiščem druge stopnje, bo v takem primeru lahko ponovno zaprosil za dodelitev BPP. Zaradi navedenega so tako neutemeljeni tudi tožbeni ugovori glede določitve obsega dodeljene BPP.

18. Nepomembne za obravnavano zadevo so vse tožbene navedbe, ki se nanašajo na materialni položaj tožnika in s tem povezane navedbe, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, ne zato ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.

19. Glede na obrazložitev iz 17. točke te sodbe je neutemeljen tožnikov, sicer nekonkretiziran, ugovor, da je bil z izpodbijano odločbo v neenakopravnem položaju s prosilci, ki jim je bila BPP dodeljena. Toženka je v konkretnem primeru imela, kot rečeno, dejansko in pravno podlago, da je s sporno II. točko izreka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ki presega sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je tudi utemeljila. Neutemeljen je zato nadalje tudi (prav tako nekonkretiziran) tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.

20. Glede na povedano sodišče zaključuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba v sporni II. točki izreka na zakonu utemeljena in da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Tožbo je zato zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, brez da bi izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika, pri katerem je na glavni obravnavi vztrajal njegov pooblaščenec. Izvedbo navedenega dokaza je utemeljil s tem, da bi tožnik izpovedal, da je bila pritožba dejansko vložena in da so bila pred tem potrebna posvetovanja tožnika s pooblaščencem. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v navedena dejstva, ki jih želi tožnik dokazati, vendar niso pomembna za odločitev v tem upravnem sporu. BPP za sestavo in vložitev pritožbe je bila tožniku z izpodbijano odločbo nesporno dodeljena, ali je bila pritožba dejansko vložena in do plačila katerih izdatkov je pooblaščenec tožnika v zvezi s tem upravičen, pa je stvar upravičenosti do plačila storitev BPP in ne stvar dodelitve BPP.

21. Ker je tožnik v tožbi predlagal, da o njej odloči Upravno sodišče v Ljubljani, sodišče še pojasnjuje, da je krajevna pristojnost upravnega sodišča določena v 9. členu ZUS-1. Tožnik se je ob vložitvi tožbe nahajal v ZPKZ Koper in izpodbijano odločbo je izdalo Okrožno sodišče v Kopru, zato je na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 9. člena ZUS-1 za odločanje o predmetni tožbi pristojen zunanji oddelek Upravnega sodišča v Novi Gorici.

22. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. K II. točki izreka:

23. Odločitev o stroških tega upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glede na nekonsistentne tožbene navedbe (glej 6. točko obrazložitve te sodbe).