Jedro

Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se priča M.R. (zaposlena E. d.d.) kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR in da mora izrečeno denarno kazen nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št...., sklic na št. ..., v roku 60 dni od prejema sklepa.

Zoper sklep se z laično pritožbo pritožuje priča M.R., smiselno iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in navaja, da na razpisan narok ni pristopila iz razloga strahu pred izgubo delovnega mesta kot sankcijo za njen nastop na sodišču. Hkrati je navedla, da dela na drugem delovnem mestu kot tožnica, zato o težavah tožnice ne ve kaj dosti povedati.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je izjava delavke M.R. nesprejemljiva, saj je tožena stranka nikdar ni postavljala v manj ugoden položaj ali jo kakorkoli zastrahovala za primer pričanja na sodišču. Navedla je, da sicer drži trditev M.R., da dela na drugem delovnem mestu kot tožnica, vendar je to ne opravičuje, da ni pristopila na narok.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ki so navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi 1. odstavka 241. člena ZPP sklenilo, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ker se priča ni udeležila zaslišanja oziroma naroka, na katerega je bila pravilno vabljena in svojega izostanka tudi ni opravičila. Sodišče je pričo M.R. pravilno vabilo na zaslišanje dne 11. 2. 2011, vendar priča tega dne na narok ni pristopila in tudi ni opravičila svoje odsotnosti, zato so nastopili pogoji iz 241. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pričo tudi opozorilo, da se izrečena denarna kazen ne bo izvršila, če bo priča opravičila svoj izostanek in se udeležila zaslišanja na naslednjem naroku, na katerega bo vabljena s posebnim vabilom. Razlogi, s katerim tožnica opravičuje svoj izostanek z naroka za glavno obravnavo, niso opravičljivi.

ZPP v 5. odstavku 241. člena tudi določa, da lahko sodišče prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj, če priča kasneje izjavi, da bo pričala.

Glede na navedeno je torej od vabljene priče odvisno ali bo sodišče svoj sklep o kazni preklicalo. Priča mora pristopiti na narok, na katerega je pravilno vabljena in mora tudi pričati (229. člen ZPP), razen v primerih, ko zakon določa, da lahko priča odreče pričanje (231. člen ZPP). Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezno vprašanje presodi sodišče (1. odstavek 235. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je pritožbo priče M.R. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP), saj ni bil podan niti s pritožbo uveljavljeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.