Jedro

V danem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev postopka, saj izdelava izvedeniškega mnenja v zadevi z Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. III P 3187/2009 ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja v tem pravdnem postopku. Prav tako tudi načelo ekonomičnosti ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor stvarne pristojnosti, ki ga je podala drugotožena stranka. Predlog drugotožene stranke za prekinitev pravdnega postopka pa je sodišče zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje drugotožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je vrednost tožbenega zahtevka drugotožeče stranke 20.000,00 EUR, zato je za sojenje stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče mora na svojo stvarno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in se lahko kadarkoli izreče za nepristojno. Zato je odločitev o zavrženju ugovora nezakonita. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se pod opr.št. III P 3187/2009 vodi postopek, v katerem se ugotavlja soprispevek pokojnega G. Č. V tistem postopku je bil že določen izvedenec medicinske stroke, ki je že izdelal izvedeniško mnenje v kazenski zadevi in je bil v kazenski zadevi tudi zaslišan. Postavljeni izvedenec mora odgovoriti na vprašanje, ali je alkoholiziranost pokojnega Č. sovplivala na poškodbe, ki jih je utrpel v škodnem dogodku. Drugotožena stranka je predlagala, da se postopek do izdelave izvedeniškega mnenja v zadevi III P 3187/2009 prekine in se tisto izvedeniško mnenje upošteva tudi za potrebe tega postopka. Gre za identično materijo, ki se lahko reši z enkratnim stroškom, kar je skladno z načelom ekonomičnosti. Postavitev novega izvedenca v tem postopku pomeni dvakratni strošek za proračun. Sklicuje se na določbe ZUJF, ki narekuje vsem državnim organom varčno ravnanje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Prvostopenjsko sodišče je v svojem sklepu navedlo tudi vse odločilne razloge, ki njegovo odločitev utemeljujejo.

6. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Okrožno sodišče se ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, drugotožena stranka pa je podala ugovor stvarne nepristojnosti po tem, ko je že odgovorila na tožbo. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je ugovor kot prepozen zavrglo.

7. Kdaj sodišče odredi prekinitev postopka, je določeno v 206. členu ZPP. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da v danem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev postopka, saj izdelava izvedeniškega mnenja v zadevi z Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. III P 3187/2009 ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja v tem pravdnem postopku. Načelo ekonomičnosti, na katero se drugotožena stranka ponovno sklicuje v pritožbi, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Kljub temu, da ima drugotožena stranka odobreno brezplačno pravno pomoč, kot zatrjuje v pritožbi, je to ne postavlja v drugačen pravni položaj ter ji ne omogoča drugačnih procesnih pravic od ostalih strank. Sodišča pri svojem odločanju upoštevajo načelo ekonomičnosti, vendar ne na tak način, da bi s tem posegla v procesne pravice strank.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 do 45/2008, v nadaljevanju ZPP.