Jedro

Če je vloga nerazumljiva ali če ne vsebuje, kar je predpisano, da bi se lahko obravnavala, sodišče ne sme že samo iz tega razloga zavreči pomanjkljive vloge stranke. Pred tem mora stranko pozvati, da vlogo ustrezno popravi, in šele v primeru, če stranka tudi v sodno določenem naknadnem roku tega ne stori, lahko nastopi posledica iz četrtega odstavka 108. člena ZPP. To velja ne glede na to, ali je stranka vlogo sestavila sama ali s pomočjo pooblaščenca, saj ZPP zgoraj opisanega postopka z nerazumljivo vlogo v primeru, da jo je sestavil pooblaščenec (odvetnik), ne izključuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo izvršilni predlog upnice kot nepopolne. Iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja se zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožuje upnica. V pritožbi navaja, da v izvršilnem predlogu jasno piše, da se izvršba predlaga na podlagi prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, ki je sklenjena v notarski obliki in ki po izrecnem določilu pogodbe predstavlja izvršilni naslov. Obravnavi izvršilni predlog, v nasprotju s tistim v zadevi In ..., vsebuje tudi notarski zapis, v katerem je notar ugotovil, da je obveznost dolžnice, kot se izterjuje v tem postopku, zapadla. Izvršilni predlog je torej utemeljen in popoln, zato upnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje drugemu sodniku, ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa očitno, da se je sodnik do njenega zahtevka negativno opredelil. Navedbe upnice v dopolnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila ta vloga sodišču poslana prepozno, po preteku osemdnevnega pritožbenega roka.

Pritožba je utemeljena.

Če je vloga nerazumljiva ali če ne vsebuje vsega, kar je predpisano, da bi se lahko obravnavala, sodišče ne sme že samo iz tega razloga zavreči pomanjkljive vloge stranke, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Pred tem mora stranko pozvati, da vlogo ustrezno popravi (prvi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP), in šele v primeru, če stranka tudi v sodno določenem naknadnem roku tega ne stori, lahko nastopi posledica iz četrtega odstavka zgoraj navedenega člena ZPP. To velja ne glede na to, ali je stranka vlogo sestavila sama ali s pomočjo pooblaščenca, saj ZPP zgoraj opisani postopek z nerazumljivo vlogo v primeru, da jo je sestavil pooblaščenec (odvetnik), ne izključuje.

Že samo zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi upnice zoper sklep o zavrženju izvršilnega predloga ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP), pri čemer pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne vidi utemeljenega razloga za dodelitev zadeve v reševanje drugemu sodniku. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnica ni priglasila.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.