Jedro

Ker je bila dedinja N. H. dedno že odpravljena, dedič V. L. pa je dedni delež odstopil sodedinji J. Ž., je celotno zapustničino premoženje podedovala J. Ž., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor dedinje A. zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse D 175/2013 z dne 4. 4. 2017, s katerim ji je bila v plačilo naložena sodna taksa po tarifni številki 92111 ZST-1 v znesku 612,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se je iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila dedinja A. Navaja, da so dediči predmetnega zapuščinskega postopka sklenili sodno poravnavo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 332/2015, v katerem je dedinja B. od A. prejela 6.000,00 EUR v zameno za dosego soglasja, da je dedinja B. dedno že odpravljena tako, da celotno zapuščino prejme A. Sodišče sodne takse za zapuščino ne sme porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat dednega dogovora, če v dedni dogovor ni vključen dogovor glede plačila sodne takse. Ker je dedni dogovor v delu plačila sodne takse izostal, bi moralo sodišče upoštevati deveti odstavek 3. člena ZST-1, na podlagi katerega so v zapuščinskem postopku dediči dolžni plačati sodno takso v sorazmerju z podedovanim premoženjem. B. je zakonita dedinja do 1/3, od zapustnice je prejela že toliko, da sedaj do ničesar ni več upravičena, za razliko od C., ki ni prejel ničesar in je dedni delež odstopil A. Meni, da bi bila pravilna odločitev takšna, da je zakonita dedinja A. dolžna plačati 2/3 sodne takse v višini 408,00 EUR, zakonita dedinja B. pa 1/3 sodne takse v višini 204,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z materialno pravno presojo sodišča prve stopnje. Na podlagi desetega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati sodno takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

5. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da v zapuščino po pokojni M. spadajo v sklepu navedene nepremičnine, denarna sredstva na računih ter vrednostni papirji. Za zakonite dediče so bili proglašeni C., A. in B., vsak do 1/3 zapuščine. Ker pa je bila dedinja B. dedno že odpravljena, dedič C. pa je deni delež odstopil sodedinji A., je celotno zapustničino premoženje podedovala A., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.

6. Pravilno sicer pritožba meni, da sodišče ne sme sodne takse za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat dednega dogovora. Vendar pa v konkretnem primeru iz sklepa o dedovanju ne izhaja, da bi med dediči bil sklenjen dedni dogovor, na podlagi katerega bi si razdelili zapuščino pokojnice (nepremičnine, denarna sredstva na računih in vrednostne papirje navedene v I. točki izreka sklepa o dedovanju), temveč nasprotno, celotno zapuščino po pokojni materi je prejela pritožnica.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dedinje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).