Jedro

Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo opravičljivih zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica ni končala poklicne rehabilitacije, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, je utemeljeno štelo izpodbijane odločbe za pravilne in zakonite in tožničina tožbena zahtevka zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani po odločbi o Brezplačni pravni pomoči št. 452/2019 z dne 23. 9. 2019.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke z dne 15. 11. 2017 v prvem odstavku izreka ter odločbe tožene stranke z dne 10. 4. 2017 ter da se ugotovi, da ima tožnica še naprej pravico do poklicne rehabilitacije, kot ji je bila priznana z odločbo tožene stranke z dne 24. 5. 2013 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 16. 4. 2017 in 11. 4. 2017 ter da je tožena stranka še naprej tožnici dolžna izplačevati nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije ter ji že zapadle zneske nadomestila izplačati v 15 dneh, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospele zneske nadomestila pa do vsakega zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da stroški tožeče stranke bremenijo proračun po odločbi Bpp 537/2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izpodbijana sodba sploh nima razlogov, v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, so nejasni in med seboj v nasprotju. Meni, da sodišče prve stopnje izpodbijane sodbe sploh ni obrazložilo, da bi lahko utemeljilo svoje razloge za zavrnitev obeh tožbenih zahtevkov. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke in zgolj sklicevanje na zapisnik z naroka z dne 22. 8. 2019, ne zadostuje standardu obrazložene sodbe. V dokazne namene je tožeča stranka predlagala za zaslišanje svojo osebno zdravnico in predstavnico izvajalca poklicne rehabilitacije univerze A., s katero se je tožeča stranka dogovarjala za podaljšanje roka in je tako želela tožeča stranka dokazati, da je bila odločitev prvostopenjskega in drugostopenjskega organa nezakonita. Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo predlaganih prič zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi osebna zdravnica tožeče stranke lahko dodatno pojasnila zdravstveno stanje tožeče stranke v zvezi z njenimi glavoboli (migrenski) vzrok za zmanjšano sposobnost učenja in da bi bila možna dodatna ocena o pogostosti, intenzivnosti in trajanju ter njihovega vpliva na sposobnost učenja na podlagi dodatne objektivizacije. Z zaslišanjem osebne zdravnice bi se lahko ugotovilo, da je imela tožeča stranka v spornem obdobju takšne glavobole ob očitku sodišča prve stopnje, da tega tožeča stranka ni navedla v prošnjo za podaljšanje roka. Iz medicinske dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka prejemala antimigrenska zdravila, zato je neutemeljen očitek sodišča prve stopnje, da so bili glavoboli navedeni šele na invalidski komisiji druge stopnje 9. 11. 2017 in na sodišču na naroku dne 22. 11. 2018. Osebna zdravnica bi lahko pojasnila, zakaj tožeča stranka ni zmožna opraviti mature v enem delu, predstavnica izvajalca poklicne rehabilitacije univerze A. pa, da bi potrdila dogovor, da se tožeči stranki lahko omogoči opravljanje mature v več delih. Vztraja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo dokaze o zdravstvenem stanju tožeče stranke, saj je že večkratne prošnje za podaljšanje roka, katerim je bilo tudi zaradi zdravstvenih razlogov ugodeno, dokazujejo, da lahko tožeča stranka opravlja študijske obveznosti le na daljši rok. Zato je zmotna ugotovitev, da je tožeča stranka zmožna opravljati študijske obveznosti oziroma opraviti poklicno maturo v določenem roku. Nadalje navaja, da so odločbe toženca z dne 5. 11. 2017, z dne 10. 4. 2017, z dne 16. 4. 2017 in z dne 11. 4. 2017 neobrazložene. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Pritožba neutemeljeno očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v sodbi ni utemeljilo svojih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje tožničine osebne zdravnice dr. B.B. in predstavnice izvajalca poklicne rehabilitacije univerze A. C.C., zaradi česar se sodbe ne more preizkusiti. V konkretnem primeru je tožnica dokazni predlog za zaslišanje navedenih prič podala, sodišče prve stopnje pa je o podanem predlogu tudi odločalo. Takšen dokazni predlog je na glavni obravnavi dne 22. 8. 2019 s sklepom zavrnilo in razloge za to tudi obrazložilo. Zoper takšen sklep tožnica ni ugovarjala. Zato je po oceni pritožbenega sodišča prepozen očitek o kršitvi določb pravdnega postopka. Po določbi 286. b člena ZPP mora stranka na kršitev določb ZPP opozoriti takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje kasneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo samo, če stranka teh kršitev brez svoje krivde ni mogla navesti. Ker tožnica tega ne navaja, je ob takšnem postopanju tožnice, očitek pritožbe o zagrešitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP prepozen, dodatno pojasnjevanje, kaj bi priči lahko izpovedali, pa neupoštevno. V obravnavanem primeru pa je neutemeljen tudi očitek, da je prišlo do kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 15. 11. 2017, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 10. 4. 2017, s katero je bilo odločeno, da tožnica nima pravic iz invalidskega zavarovanja. Obenem je predmet sodne presoje dokončna odločba toženca št. ... z dne 16. 4. 2017, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 11. 4. 2017. S slednjo je toženec odločil, da se izplačevanje nadomestila za čas poklicne rehabilitacije ustavi z dnem 11. 4. 2017. Sporno v tej zadevi je, ali so obstajali opravičljivi zdravstveni razlogi, zaradi katerih tožnica naj ne bi opravila mature oziroma poklicne rehabilitacije in študijskih obveznosti, zlasti v obdobju od 31. 3. 2017 dalje, ko je iztekel rok za zaključek šolanja oziroma ko rok za zaključek šolanja ni bil več podaljšan.

7. Po določbi četrtega odstavka 80. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) je kot razlog za izgubo nadomestila za čas poklicne rehabilitacije in posledično nezmožnost pridobitve drugih pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi iste invalidnosti, če zavarovanec ne konča poklicne rehabilitacije iz neupravičenih razlogov, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

V pogodbi, ki je bila v konkretnem primeru sklenjena, je v V. točki kot razlog za podaljšanje navedena zgolj začasna nezmožnost za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, ki je trajala neprekinjeno daljši čas.

8. V izvedenih dokazih, predvsem v izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti D. univerze E., v sestavi specialista za medicino dela, prometa in športa, nevrologa ter psihiatrinje, je sodišče prve stopnje imelo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, dovolj strokovno objektivne in prepričljive podlage za zavrnitev tožbenih zahtevkov. Po mnenju komisije v takšni sestavi na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in iz podatkov o osebnem pregledu, ni mogoče ugotoviti takšne psihične motnje ali telesne bolezni, ki bi tožnico ovirala do te mere, da ne bi bila sposobna opravljati študijskih obveznosti v obdobju od 3. 5. 2016 dalje.

Iz ugotovitev izvedencev v izvedenskem mnenju izhaja, da tožnica izpostavlja dolgoletne glavobole, ki jih po vizualno analogni skali ocenjujejo z 10/10, ki pa hitro izzvenijo po zaužitju antimigrenskega zdravila Relpax. Opisani glavoboli so po mnenju izvedencev lahko migrenski, zagotovo pa tudi izzvani s prekomernim uživanjem antimigrenskih zdravil. V izvedenskem mnenju je res zapisano, da bi takšni glavoboli lahko bili vzrok za zmanjšano sposobnost učenja, vendar so izvedenci hkrati poudarili, da ugotovitve o pogostosti, intenzivnosti in trajanju zatrjevanih glavobolov pri tožnici, temeljijo le na anamnezi in delni objektivizaciji s količino predpisanih antimigrenskih zdravil. Dodatna ocena o pogostosti, intenzivnosti in trajanju ter njihovega vpliva na sposobnost učenja, bi bila možna na podlagi dodatne objektivizacije (kot na primer z dnevnikom glavobola, zapiski v zdravstvenem kartonu, izvidi nevrologa, ki jih ni, ali pa niso na voljo). Kot dodatni razlog so izvedenci navedli, da bi v primeru, da bi bili takšni glavoboli vzrok za zmanjšano sposobnost učenja, pričakovali, da bi bilo to navedeno že v prošnjah za podaljšanje poklicne rehabilitacije, a je kot vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja naveden izvid fiziatra, kirurga, izpostavljenost večjim psihičnim pritiskom, ki so pogojeni z dogodki v družini, poslabšanje kroničnih težav in urinske inkontinence, medtem ko glavoboli niso navedeni.

9. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožnica na takšno mnenje ni posredovala nobenih pripomb, niti pripomb na ugotovitve komisije, ki se nanje sklicuje pritožba oziroma nasprotuje samim ugotovitvam izvedencev in se z njimi in z mnenjem ne strinja. Gre za pritožbene navedbe v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na podlagi izvedenskega mnenja. Kot izhaja iz dokumentacije je bilo izvedensko mnenje tožnici oziroma njenemu pooblaščencu vročeno dne 6. 5. 2019 s pozivom sodišča prve stopnje, da se do mnenja opredeli v 15 dneh, torej poda eventuelne pripombe, če se z njim ne strinja. Hkrati je sodišče prve stopnje tožnico opozorilo, da v primeru, če bo vlogo posredovala po poteku tega roka, bo navedbe in dokazne predloge upoštevalo le, če bo izkazala za verjetno, da vloge predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (peti odstavek 286. a člena ZPP).

10. Ker tožnica ni navedla razlogov, da pripomb predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, pritožbenih navedb glede dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem, vključno z ugotovitvami izvedencev, ni mogoče upoštevati, saj predstavljajo nedopustno novoto po 337. členu ZPP. S takšnimi navedbami je tožnica na podlagi petega odstavka 286. a člena prekludirana. Namreč, če so ugovori dejanske narave, torej ugovori v zvezi z izvedenskim mnenjem, kot prepozni nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.

11. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je postopek in način osebnega pregleda stvar izvedenca, da v okviru svoje pristojnosti dobi realne podatke o zdravstvenem stanju posameznika in da na podlagi teh objektivno oceni njegovo zdravstveno stanje oziroma v konkretnem primeru, ali so v relevantnem obdobju obstajali zdravstveni oziroma opravičljivi razlogi, zaradi katerih tožnica ni zaključila šolanja za tehnika F. na univerzi A.. Takšen osebni pregled je bil opravljen dne 22. 1. 2019 v centru G.. Tožnica sicer res ni opravila pregleda pri izvedenki psihiatrinji, saj je le-ta bila na datum pregleda odsotna zaradi bolezni. Vendar je izvedenka psihiatrije tožnico trikrat vabila na pregled, ob tem, da ji je zagotovila, da ji bo sama povrnila vse potne stroške, ker je navajala, da nima denarja zanje. Kljub temu se tožnica ni udeležila nobenega pregleda in med drugim navajala somatske težave v smislu dihalnih težav in hospitalizacijo, nazadnje je klical sin dne 1. 4. 2019 in povedal, da je virozna. Zaradi navedenega je izvedenka psihiatrije pregledala celotno zdravstveno dokumentacijo in sodelovala pri oblikovanju zaključnega mnenja, vendar brez pregleda tožnice, ker je menila, da to ne predstavlja pomembne ovire pri zaključnem izvedenskem mnenju. Pritožbe v tej smeri so zato povsem neutemeljene.

12. Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo opravičljivih zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica ni končala poklicne rehabilitacije, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, je v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) utemeljeno štelo izpodbijane odločbe za pravilne in zakonite in tožničina tožbena zahtevka zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno navedlo razloge, zaradi katerih ocenjuje, da so izpodbijane odločbe dovolj obrazložene, takšnim razlogom pa se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje.

13. Glede na vse obrazloženo, ker so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče obenem sklenilo, da stroške pritožbe glede na odločbo o BPP št. 452/2019 z dne 23. 9. 2019 bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.