Jedro

Pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, je bilo premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki povrniti 74,62 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje z dne 26. 5. 2025.

2.Tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z naziranjem sodišča, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga - lastne neskrbnosti toženca. Vztraja, da je prišel na sodišče in tam pridobil napačne informacije (da zadošča, če vloži le soglasje za mediacijo, češ da se bo pravdni postopek nadaljeval kasneje, če bo mediacija neuspešna). Ni mu mogoče očitati neskrbnosti, če je v celoti ravnal po napotkih sodišča. Naredil je največ, kar je bilo v njegovi moči. Z izpodbijano odločitvijo mu je odvzeta možnost vsebinske obravnave pred sodiščem (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1). Je pretirano stroga in posega v njegove ustavne pravice. Ni bil neskrben, upoštevati je treba, da je že v letih in prava neuka stranka.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da toženec že vso odraslo dobo oziroma vse življenje živi v A., v gostilni dela že več kot sedem let, razume slovenski jezik, osnovno komunikacijo in osnovne upravne zadeve. Lahko bi ravnal z ustrezno skrbnostjo ali pa poiskal pomoč kvalificiranega pooblaščenca. Konkretnih okoliščin o načinu pridobivanja informacij na sodišču ne zatrjuje, ignorantsko ravnanje pa je izkazal že pred pravdo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.

6.Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je primerila stranki sami. Kot je pravilno ugotovilo in zapisalo že sodišče prve stopnje, pritožnik domnevnih (a po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nedokazanih) napak, ki naj bi jih zagrešilo sodno osebje pri dajanju napačnih pojasnil o poteku postopka, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

7.Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja, sodišče upošteva vse okoliščine primera, tudi osebne lastnosti predlagatelja. Pričakovanja glede skrbnosti ravnanja pri posameznikih brez pravne izobrazbe in izkušenj so sicer lahko nižja kot npr. pri pravnih strokovnjakih ali pravni osebi. Vendar pritožnik ne izpodbija ključnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil (tako kot vsaka povprečna stranka v postopku) ob vročitvi tožbe in povabila k postopku mediacije2 s posebnim pisnim pozivom3 izrecno pisno opozorjen, da mora odgovoriti na tožbo ne glede na morebitno podajo soglasja k začetku mediacije ter da je bil hkrati v jasnem in tudi laikom razumljivem pouku opozorjen na posledice, če odgovora na tožbo v postavljenem roku ne bo vložil. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da so bila pisna navodila in pravilni pravni pouk jasna in razumljiva vsakemu povprečnemu posamezniku. Ne gre za opravičljiv razlog, če pritožnik kljub pravilnemu pisnemu pravnemu pouku o času in načinu vložitve odgovora na tožbo in posledicah opustitve ni vedel, kako ravnati v konkretnem primeru. Velja splošno načelo, da nepoznavanje prava škoduje. Od vsake povprečne (tudi laične) stranke pa se pričakuje, da bo v primeru negotovosti sama poskrbela, da bo pravočasno pridobila ustrezen pravni nasvet pravnega strokovnjaka o razmerju med pravdnim in mediacijskim postopkom ter o obličnostnih in drugih pogojih/posebnostih obeh postopkov. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik ni ne trdil ne dokazoval, da bi ob pravilnem pisnem pravnem pouku poiskal kvalificirano pravno pomoč pravnega strokovnjaka. Pavšalno zatrjevanega napačnega ustnega pravnega pouka sodnega osebja pa (tako kot pravilno opozarja odgovor na pritožbo) ni niti ustrezno konkretiziral, po pravilni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi ne dokazal.

8.Tako se izkaže, da je bilo pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal upravičenega vzroka za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.

9.Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo 116. in naslednjih členov ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje in ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti drugih procesnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ter pritožnikovih ustavnih pravic. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10.O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila svojih stroškov pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora povrniti stroške z odgovorom na pritožbo. Odmerjeni so po stroškovniku na list. št. 140 in veljavni Odvetniški tarifi - OT4. Nanašajo se na pripravo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/2-100 točk), materialne stroške in pripadajoči DDV. Od odmerjenega zneska 74,62 EUR bodo v primeru zamude tekle tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej (378. člen OZ in načelno pravno mnenje VSS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur.list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2red. št. 6

3red. št. 5

4Ur. list RS, št. 2/2015 s spremembami.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.