Jedro

Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana I. točka izreka in III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prvo dolžnico.

Prva dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor prve dolžnice (I. točka izreka) in ugovor drugega dolžnika (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama trpita svoje stroške ugovornega postopka (III točka izreka). Ugotovilo je, da se lahko dedič razbremeni svoje odgovornosti za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. V ugovoru mora trditi in dokazati koliko premoženja je dedoval in kolikšna je njegova vrednost. Dedič bi lahko utemeljil ugovor s predložitvijo dokazil o dejanski vrednosti podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti (na primer cenilno mnenje izvedenca), hkrati bi moral izkazati, da je s tem dednim deležem že poplačal druge upnike. Res je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe na podlagi delnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju D 471/2007 z dne 27. 10. 2011. Vendar dejstvo, da zapuščinski postopek še ni v celoti končan, ni ovira za nadaljevanje postopka zoper dediča. Po pokojnem prvotnem dolžniku je bil zaenkrat izdan le delni sklep o dedovanju, s katerim je sodišče ugotovilo, da sta dediča zunajzakonska partnerka in sin, ki ju je razglasilo za dediča in je tudi ugotovilo (delni) obseg zapuščine, ki predstavlja polovico nepremičnine parc. št. ... k.o. T., ki pripada vsakemu dediču ½ zapuščine. Dediči po pokojnem dolžniku so znani, prav tako je znan (delni) obseg zapuščine. Res je v delnem sklepu o dedovanju ugotovljen le delni obseg zapuščine, vendar to ni ovira za nadaljevanje izvršbe zoper dediča, pač pa to le vpliva na obseg njune odgovornosti za zapustnikove dolgove.

Zoper (smiselno) I. točko izreka in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanjo nanaša, vlaga pritožbo prva dolžnica po pooblaščenki iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je zmotno stališče, da odločitev ni preuranjena. Sodišče je izdalo delni sklep o dedovanju iz razloga, ki bo opisan v nadaljevanju. Zapuščina po pokojnem je nedeljiv pojem in terja enotno obravnavanje in enotno presojo odgovornosti za zapustnikove dolgove, zato je sodišče zagotovo odločilo preuranjeno. Na ta način je dedičem onemogočilo postavljati ugovore iz 142. čelna ZD in onemogočilo dokazovanje, da je terjatev prenehala. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine, ugasnejo, kar pomeni, da je terjatev prenehala obstajati. Sodišče je kršilo ZIZ in ZD v tem, da v primeru dedičev ni solidarne odgovornosti in ne gre za nujno sosporništvo, temveč odgovarja vsak dedič za dolgove v skladu z velikostjo in vrednostjo podedovanega premoženja. Delež druge dolžnice na premoženju, ki ga je podedovala po pokojnem, je bil v celoti porabljen za zapustnikove dolgove. Prilaga kupoprodajno pogodbo o prodaji podedovanega premoženja in davčno odločbo, ki dokazuje, da je bila celotna kupnina porabljena za davčni dolg zapustnika. Prenehala je obveznost prve dolžnice za plačilo dolgov po pokojnem do upnika. Kupca sta nakazala kupnino neposredno davčnemu organu.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovora ni vložil. Pritožba ni utemeljena.

Zapuščina (kot premoženjska celota) je nedeljiv pojem, terja enotno obravnavo in enotno presojo odgovornosti za zapustnike dolgove, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo o nadaljevanju izvršbe zoper dediča prvotnega dolžnika, kot zmotno navaja prva dolžnica. Od trenutka, ko je bila proglašena za dedinjo oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, je odgovorna tudi za zapustnikove dolgove. Po izdaji delnega sklepa o dedovanju, v katerem je bila proglašena kot dedinja, se ne bo mogla več veljavno odpovedati dedovanju (1).

Po materialnopravni določbi prvega odstavka 142. člena ZD, ki predstavlja podlago ugovornega razloga po 12. točki prvega odstavka ZIZ, je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove (6. točka obrazložitve). Dolžnika sta po ugotovitvi sodišča prve stopnje skupaj dedovala vsak do ½ zapustnikov solastni delež nepremičnine do ½ (6. točka obrazložitve), česar prva dolžnica ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti (2) in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike. Tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogla v ugovoru. V pritožbi neutemeljeno navaja, da ji je sodišče onemogočilo postavljati ugovor iz 142. člena ZD in onemogočilo dokazovanje, da je terjatev prenehala, saj sodišče odloča zgolj na podlagi ponujenih trditev in predloženih dokazov. Sklicevanje na sklep VSL II Ip 2227/2013 ni utemeljeno, ker ureja ločitev zapuščine, česar prva dolžnica ni zatrjevala. Ravno tako ni utemeljeno sklicevanje na sodbo VS RS II Ips 324/2009, iz katerega izhaja le to, da je obstoj zapustničinega premoženja pogoj za obstoj obveznosti dedičev za plačilo dolgov, ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku in da dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine, ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.

Navedbe v zaključku pritožbe: (-) da je bil delež prve dolžnice na premoženju, ki ga je podedovala po pokojnem, v celoti porabljen za zapustnikove dolgove, (-) da prilaga kupoprodajno pogodbo o prodaji podedovanega premoženja (ne pove datuma in je ne priloži), (-) da davčna odločba dokazuje, da je bila celotna kupnina porabljena za davčni dolg zapustnika, (-) da je prenehala obveznost prve dolžnice za plačilo dolgov po pokojnem do upnika, ker sta kupca neposredno nakazala kupnino davčnemu organu, so novote. Iz obvestila R. S., Ministrstva za finance, D., D. u. C. prvi dolžnici (kar v pritožbi poimenuje kot »davčna odločba«) z dne 19. 3. 2012 izhaja, da sta dolžnikova dolžnika R. in S. S. nakazala na račun M.-D. po sklepu o davčni izvršbi dolga za terjatev dolžnika naslednje zneske: 11.654,56 EUR, 4.578,40 EUR, 6.450,35 EUR, 20,86 EUR, vse na 15. 3. 2012. Četudi je bilo to potrdilo DURS res izdano v zvezi s prodajo podedovanega dela premoženja (½ solastni delež nepremičnine), je bila kupoprodajna pogodba med dedičema in kupcema sklenjena pred 15. 3. 2012, ko naj bi kupca plačala kupnino neposredno D. Prva dolžnica je bila že tedaj seznanjena s plačilom „celotnih“ zapustnikovih dolgov, vendar v ugovoru 7. 1. 2013 tega sploh ni omenjala. Zato gre za nedopustne pritožbene novote in sodišče druge stopnje jih ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo prve dolžnice kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano I. točko izreka in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prvo dolžnico.

Prva dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ji jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Tako: sodba in sklep VSL I Cp 358/2009. Op. št. (2): Prim.: K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, stran 232.