23. 9. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Matjaž Mazi, Izola, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 23. septembra 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 424/2006 z dne 11. 9. 2007 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za razveljavitev odločitve tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja pritožnika s 16. 7. 1996 zaradi neupravičene odsotnosti z dela od tega dne dalje in nevrnitve na delo. Hkrati je zavrnilo njegov zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev pritožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da pritožnik svoje odsotnosti z dela ni opravičil. O zaključku bolniškega staleža je bil pravočasno obveščen, kasnejša odločba o njegovi delazmožnosti je postala pravnomočna, pritožnik pa ni pristal na možnost ponovnega odprtja bolniškega staleža iz drugega zdravstvenega razloga, na katero je bil izrecno opozorjen s strani lečeče zdravnice. Zoper to odločitev se je pritožnik pritožil. Višje delovno in socialno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožnikovemu zahtevku, razen delno glede zamudnih obresti, v celoti ugodilo. Svojo odločitev je oprlo na izvedenske ugotovitve med sodnim postopkom, da obstaja velika verjetnost, da se je pri pritožniku že pred 15. 7. 1996 pojavilo novo obolenje in da iz tega razloga pritožnik od 16. 7. 1996 dalje ni bil sposoben za delo. Zaključilo je, da ni dokazana njegova neupravičena odsotnost z dela, ne glede na to, da pritožnik v posledici tega obolenja ni uveljavljal opravičene odsotnosti z dela pred pristojnimi zdravstvenimi organi. Zoper navedeno odločitev je revizijo vložila tožena stranka. Vrhovno sodišče je njeni reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj razloga za prenehanje delovnega razmerja, ker pritožnik svoje odsotnosti ni opravičil na način, kot je za primer odsotnosti z dela zaradi bolezni izrecno predpisan.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Izpodbijani odločitvi očita, da je očitno napačna, ker iz Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR/90) ne izhaja, da se neupravičena odsotnost z dela zaradi bolezni ocenjuje zgolj na podlagi relevantnih predpisov s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja. Zlasti temu ne more biti podlaga tretji odstavek 61. člena ZDR/90, po katerem je potrdilo o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni izključno dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače. Neobstoj bolniškega potrdila zato še ne pomeni absolutnega dokaza o obstoju neupravičene odsotnosti z dela. Pritožnik meni, da je lahko dokazoval svojo upravičeno odsotnost tudi z izvedenci, ker mu osebna zdravnica ni izdala bolniškega potrdila za sporno obdobje. Izpodbijana odločitev naj bi bila očitno napačna tudi iz razloga, ker Vrhovno sodišče ni upoštevalo, da je bila odločba o prenehanju delovnega razmerja izdana v nasprotju s kolektivno pogodbo brez obveznega mnenja zdravnikov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

B.

3.Pritožnik meni, da je stališče Vrhovnega sodišča, po katerem je upravičeno odsotnost z dela zaradi bolezni treba dokazovati v za to predpisanem postopku, zmotno. Gre za vprašanje pravilnosti uporabe prava. V presojo pravilnosti uporabe prava pa se Ustavno sodišče ne spušča. Kršitev človekovih pravic lahko sicer pomeni sprejem očitno napačne odločitve, ki bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno in kot takšno v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar pa takšne kršitve izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na tretjem odstavku 61. člena ZDR/90, ki je izrecno določal, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni in v drugih primerih v skladu s posebnimi predpisi. Ob tem je pojasnilo, da so Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – ZZVZZ), Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94 in nasl. – Pravila) ter Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. – ZZDej) posebni predpisi, ki urejajo upravičenost zadržanosti in s tem odsotnost z dela zaradi bolezni. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da v trenutku, ko je tožena stranka odločala o prenehanju delovnega razmerja, pri pritožniku ni bilo ugotovljenih zdravstvenih razlogov za odsotnost z dela po predpisih, ki so takrat urejali zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je pritožnik imel možnost uveljavljati priznanje nezmožnosti za delo zaradi težav s hrbtenico, vendar tega ni storil. Postopek ugotavljanja ter pravila, na podlagi katerih se dokazuje upravičenost zadržanosti in s tem odsotnost z dela zaradi bolezni, so določena. To terja tudi pravna varnost, saj gre za področje, ki zahteva specialna znanja. Zato ne more biti posamezniku prepuščeno, da odloča o tem, kdaj je oziroma ni sposoben za delo zaradi bolezni. To se ugotavlja v okviru predpisanega postopka in s pravnimi sredstvi, ki jih imata stranki na razpolago. Samovoljni odkloni od teh pravil zato ne morejo biti pravno varovani. Drugačno stališče pritožnika zato ne more utemeljiti očitka o kršitvi človekovih pravic iz 22. člena Ustave.

4.Pritožnikove nadaljnje navedbe o očitni napačnosti izpodbijane odločitve po vsebini prav tako pomenijo le očitek napačne uporabe prava. Tega pa kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, Ustavno sodišče ni pristojno presojati.

5.Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane.

C.

6.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici mag. Marta Klampfer in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata