Jedro

Če je upravni organ z odločbo dovolil poslovanje proste carinske prodajalne, ne more ob istem dejanskem in pravnem stanju odločiti o zaprtju le-te, razen pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške carinske uprave v Ljubljani št.02/2-Up/II-714/2 z dne 19.8.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice Koper št.02-02-Up/I-492 z dne 19.5.1993, s katero je navedena carinarnica med ostalim odločila, da se prosta carinska prodajalna tožeče stranke v prostorih hotela Palace, Obala 41 v Portorožu zapre z dnem dokončnosti odločbe. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da za delovanje sporne proste carinske prodajalne niso izpolnjeni pogoji iz 1.odstavka 7.člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur.l.RS,št.13/93) in 1.odstavka 222.člena carinskega zakona (Ur.l.SFRJ št.10/76 do 21/90 ter 34/90-p.b.), ker se nahaja v kraju, kjer ni organizirana carinska kontrola, kot jo zahtevajo navedeni predpisi.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi razloga napačne uporabe materialnega prava.Navaja, da ji je tožena stranka z odločbo z dne 23.1.1992 dovolila opravljati dejavnost proste carinske prodaje. Z dopolnilno odločbo z dne 26.11.1992 ji je dovolila prodajo domačega in tujega blaga tujim in domačim fizičnim osebam pri prihodu iz tujine ali odhodu v tujino na podlagi določbe 1. odstavka 51. člena takrat veljavnega jugoslovanskega zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. Ker je navedena določba povsem identična določbi 1. odstavka 7.člena sedaj veljavnega slovenskega zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, je napačno stališče tožene stranke, da za delovanje proste carinske prodajalne niso izpolnjeni zakonski pogoji.Ker se sporna prosta carinska prodajalna nahaja ves čas na isti lokaciji, se tudi dejansko stanje glede zagotovitve carinske kontrole ni spremenilo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne pravdne stroške.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da sporna prosta carinska prodajalna posluje na podlagi odločbe Carinarnice Koper št.02-01 Up/I-519 z dne 6.3.1992 ter dopolnilne odločbe iste carinarnice št.02.02 Up/I 519/2 z dne 26.11.1992.Prav ima tožeča stranka, da sta bili navedeni odločbi izdani ob vsebinsko enaki zakonski ureditvi kot je veljala ob izdaji izpodbijane odločbe, kar dejansko izhaja tudi iz prvostopne odločbe.Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju pa upravni organ lahko pravno razmerje urejeno z upravno določbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158.člen ustave Republike Slovenije).Vendar iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bil v obravnavanem primeru izveden postopek, ki ga za razveljavitev, spremembo ali odpravo upravne odločbe določa zakon o splošnem upravnem postopku, kot tudi ne, da bi šlo za primer iz določbe 7.odstavka 222.člena carinskega zakona, po kateri carinarnica lahko začasno zapre prosto carinsko prodajalno, če imetnik le te ne izpolnjuje zakonskih ali z drugimi predpisi določenih obveznosti.Zato je po presoji sodišča tožba utemeljena,razen kolikor se nanaša na povrnitev stroškov postopka.Po določbi 60.člena zakona o upravnih sporih namreč v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano določbo odpravilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče tako kot zakon o splošnem upravnem postopku in carinski zakon uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije(Ur.l.RS,št.1/91-I).