Pravica do izjave iz 22. člena Ustave zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev o njegovih pravicah in pravnih interesih. Zato mora biti zahtevani osebi tudi v postopku odločanja o predaji omogočeno, da se pred odločitvijo seznani z obrazloženim predlogom preiskovalnega sodnika in se o njem izjavi. Na drugačno presojo ne vpliva, da 23. člen ZSKZDČEU-1 predhodne vročitve obrazloženega predloga preiskovalnega sodnika zahtevani osebi in njenemu zagovorniku izrecno ne določa. Takšno stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015.
Prav možnost izjave o vseh pridobljenih podatkih oziroma procesnem gradivu, na katerem temelji predlog preiskovalnega sodnika, je ustavno sodišče v navedeni odločbi izrecno zahtevalo tudi za ponovljeni postopek.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zahtevani osebi in njenemu zagovorniku vročiti obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ter vse naknadno pridobljene podatke in odgovore nemških in hrvaških organov ter jima dati primeren rok za izjavo.
Ob reševanju pritožbe zahtevane osebe in ugoditvi pritožbi njegovega zagovornika se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
1.Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom z dne 10. 9. 2026 pod točko I. dovolil predajo zahtevane osebe Republiki Hrvaški na podlagi dveh evropskih nalogov za prijetje in predajo pristojnih organov Republike Hrvaške zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku 328. člena KZ, drugem odstavku 190. člena KZ v zvezi s 4. točko prvega odstavka 329. člena KZ, tretjem odstavku 331. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 329. člena KZ ter po drugem v zvezi s prvim odstavkom 190. člena KZ in drugem odstavku 331. člena KZ Republike Hrvaške. Pod točko II. je na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1) predajo odložil do zaključka kazenskega postopka, ki zoper zahtevano osebo teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XX K 92987/2024. Odločil je tudi, da se zahtevana oseba ne sme preganjati ali zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred predajo.
2.Zoper sklep sta se pritožila zahtevana oseba in njegov zagovornik, oba smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zagovornik pa tudi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predajo zahtevane osebe zavrne, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
3.Pritožba zagovornika je utemeljena.
4.Zagovornik utemeljeno opozarja, da je bila zahtevani osebi v postopku odločanja o njeni predaji kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave. Iz podatkov spisa namreč ni razvidno, da bi bila zahtevani osebi in njenemu zagovorniku pred odločitvijo zunajobravnavnega senata vročena obrazloženi predlog preiskovalnega sodnika za dovolitev predaje in naknadno pridobljeni odgovori pristojnih organov Republike Nemčije in Republike Hrvaške, na katere se opirata predlog preiskovalnega sodnika in izpodbijani sklep.
5.Pravica do izjave iz 22. člena Ustave zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev o njegovih pravicah in pravnih interesih. Zato mora biti zahtevani osebi tudi v postopku odločanja o predaji omogočeno, da se pred odločitvijo seznani z obrazloženim predlogom preiskovalnega sodnika in se o njem izjavi. Na drugačno presojo ne vpliva, da 23. člen ZSKZDČEU-1 predhodne vročitve obrazloženega predloga preiskovalnega sodnika zahtevani osebi in njenemu zagovorniku izrecno ne določa. Takšno stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015. Poudarilo je, da mora biti zahtevani osebi v postopku odločanja o predaji omogočeno, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih ter pravnih vprašanjih, pomembnih za odločitev, zato ji mora biti omogočena tudi izjava o obrazloženem predlogu preiskovalnega sodnika, ki vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave za odločitev o predaji.
6.V obravnavani zadevi je pomen pravice do izjave še toliko izrazitejši, ker je preiskovalni sodnik po zaslišanju zahtevane osebe opravil dodatne poizvedbe glede zatrjevanega predhodnega sojenja v Republiki Nemčiji in razmer v hrvaških zaporih. Pridobljeni odgovori so bili pomembni za presojo pogojev za predajo, sodišče prve stopnje pa se je nanje v izpodbijanem sklepu tudi oprlo. Ker zahtevani osebi in njenemu zagovorniku ni bila dana možnost, da se z njimi seznanita in se o njih izjavita, jima je bila odvzeta možnost učinkovitega sodelovanja v postopku. Prav možnost izjave o vseh pridobljenih podatkih oziroma procesnem gradivu, na katerem temelji predlog preiskovalnega sodnika, je ustavno sodišče v navedeni odločbi izrecno zahtevalo tudi za ponovljeni postopek.
7.Ugotovljena kršitev pravice do izjave je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa, saj zahtevani osebi pred odločitvijo ni bila dana možnost, da se izjavi o procesnem gradivu, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev. Zato je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe zahtevane osebe in ugoditvi pritožbi njenega zagovornika izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločitev.
8.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zahtevani osebi in njenemu zagovorniku vročiti obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ter vse naknadno pridobljene podatke in odgovore nemških in hrvaških organov ter jima dati primeren rok za izjavo. Glede postopka v Republiki Nemčiji bo moralo dopolniti poizvedbe, saj dosedanji odgovor tožilstva v Potsdamu ni razjasnil navedb zahtevane osebe, da je bila v Nemčiji v delu dejanj, na katera se nanaša nalog za prijetje in predajo, oproščena. Ugotoviti bo moralo, ali je bila sodba Okrajnega sodišča v Mühldorfu am Inn z dne 8. 4. 2024, ki jo je zahtevana oseba priložila k pritožbi, pravnomočna, morebiti obseg njene pravnomočnosti ter na katera dejanja se nanaša oprostilni del sodbe. Nato bo moralo presoditi njihovo morebitno identiteto z dejanji, zajetimi v evropskem nalogu za prijetje in predajo. Po izjavi obrambe bo moralo ponovno presoditi tudi pridobljena zagotovila hrvaških organov glede zaporskih razmer ter se opredeliti do konkretnih ugovorov obrambe in predloženega gradiva. Preveriti bo moralo tudi pritožbene navedbe zahtevane osebe glede kazenske ovadbe PU Ljubljana z dne 19. 6. 2023, zlasti njen procesni izid in morebitno prekrivanje dejanj z dejanji, zaradi katerih se zahteva predaja, ter v tej zvezi razjasniti tudi pomen nadaljnjega evropskega naloga za prijetje in predajo, na katerega se zahtevana oseba sklicuje v pritožbi.