Jedro

V razpisu je izrecno navedeno, da se mora s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavljati enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju. To pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da mora biti delež žensk, ki sodelujejo v projektu kot celoti, najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju, in nikakor ne pomeni števila žensk, ki sodelujejo pri projektu, kakor zmotno meni tožnik. Tožnikova razlaga navedene določbe razpisa namreč omogoča neenako obravnavanje udeležencev projekta glede na spol, kar bi bilo v nasprotju z enim od osnovnih namenov dodeljevanja razpisanih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep o odločitvi glede dodelitve sredstev, št. ... z dne 30. 9. 2005, s katerim je Zavod RS za zaposlovanje, za tožnika, ki je kandidiral na Javnem razpisu za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS (Uradni list RS, št. 62/05, 67/05) odločil, da se mu sredstva iz naslova javnega razpisa ne dodelijo iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 9. točke razpisa, da s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavlja enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk pri vlagatelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS pri ponovnem pregledu vloge in dopolnitve vloge ugotovila, da je delež zaposlenih žensk pri tožniku 16 %. Delež vključitve v programe izobraževanja in usposabljanja, tabela 4.3.2 ,pa je 13,27 %. Pri tem je bil upoštevan delež vseh vključitev v vse programe, kar predstavlja celotni projekt usposabljanja in izobraževanja, od tega pa delež žensk. Po mnenju tožene stranke je zato zavrnitev pritožbe v skladu z objavljenimi pogoji za prijavo na javni razpis, saj pritožba ne vsebuje navedb, ki bi utemeljevale drugačno odločitev.

Tožnik v tožbi navaja, da iz točke 9. jasno izhaja, da mora vsak prijavitelj zagotavljati vključitev žensk v projekt izobraževanja in usposabljanja oz. ohranjati razmerje med številom v projekt izobraževanja vključenih moških in številom v projekt izobraževanja vključenih žensk z razmerjem vseh zaposlenih. Tako mora npr. prijavitelj, ki ima 100 zaposlenih, od tega 20 žensk, v primeru, da v izobraževanje vključi 38 oseb, vključiti najmanj 8 žensk, ker s tem ohranja 20% delež žensk. Tožena stranka pa je očitno v razpisu naveden pogoj pozneje, v fazi ocenjevanja oz. vrednotenja vlog uporabljala drugače, kot je zapisan, saj ne upošteva deleža žensk, ki so vključene v projekt, pač pa delež žensk, ki so vključene v posamične programe. Tožnik se sicer strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da vsi programi predstavljajo celoten projekt usposabljanja in izobraževanja, vendar pa meni, da iz razpisa ne izhaja zahteva, da se delež žensk ohranja glede na število vključitev v programe. Po njegovem mnenju razpis zahteva ohranjanje deleža žensk glede na vključitev v projekt. V razpisu je pojasnjeno, kaj pomeni zagotavljati enake možnosti po spolu, pri tem pa se ne sklicuje na to, da se ta pogoj nanaša na vključitve v programe. Zaradi navedenega je tožnik utemeljeno sklepal, da se pogoj nanaša na vključitve v projekt. Zato je oddal vlogo za projekt, v katerega je vključil vse ženske, ki so zaposlene pri njem. S tem pa ni izpolnil pogoja, ki ga je tožena stranka definirala naknadno - tj. delež žensk, vključenih v programe usposabljanja in izobraževanja. Takšna odločitev tožene stranke pa je nezakonita, saj zanjo ni podlage ne v določbah javnega razpisa, ne v določbah kakšnih drugih predpisov, na podlagi katerih je bil javni razpis izveden. Po mnenju tožnika je tožena stranka s svojo odločitvijo prekršila tudi temeljna načela (transparentnost postopka), ki jih je potrebno spoštovati v postopkih dodeljevanja javnih sredstev zaradi zagotovitve enakih pravic. Tožena stranka pa je s tem, ko je v razpis zapisala pogoj, ki ga je kasneje v postopku presoje vlog spremenila oz. razlagala drugače, prekršila pravico tožnika, da za razpisana sredstva sodeluje pod pogoji, kot so bili objavljeni. V zvezi s pogojem iz 9. točke javnega razpisa pa še dodaja, da je v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da je bil sporni pogoj nejasno zapisan, potrebno upoštevati, da vse nejasnosti in pomanjkljivosti ne morejo biti v škodo sodelujočim na razpisu in je potrebno kot ustrezen način izpolnjevanja pogoja priznati tudi način, na katerega je pogoj izpolnil tožnik. Strokovna komisija je pogoj iz 9. točke interpretirala v nasprotju z javnim razpisom ter ga presojala na podlagi podatkov, ki so vpisani v tabeli 4.3.2. in ki niti ne izkazujejo izpolnjevanja pogoja iz 9. točke javnega razpisa, saj se nanašajo na vključitve v posamezne programe, zato jih ni mogoče uporabiti za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz 9. točke razpisa, temveč bi morala upoštevati delež žensk, vključenih v celoten projekt izobraževanja in usposabljanja. Posamezni program, ki sicer prestavlja kot celota en program, se lahko izvaja v več razdobjih, kar pa je v skladu z navodili razpisa potrebno voditi kot samostojne programe. Tako se vključitev enega zaposlenega v takšen program, ki se vodi v različnih obdobjih (npr. treh semestrih), šteje kot vključitev v tri programe. Takšno tolmačenje vključitev, ki so povsem neodvisne od prijavitelja, pa povečuje ali zmanjšuje tudi delež žensk, vključenih v posamezne programe izobraževanja in usposabljanja. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek ter toženi stranki naloži, da tožniku povrne vse stroške tega in pritožbenega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ob preizkusu izpolnjevanja 9. točke razpisnih pogojev pri tožniku primerjala podatke iz obrazca 4.1. - Podatki o vlagatelju, v katerem je v točki 2.1. naveden delež zaposlenih žensk v procentih, in obrazca 4.3.2 - Skupni podatki o projektu usposabljanja in izobraževanja, v katerem je v "projekt skupaj" naveden podatek o predvidenem številu vključitev in delež žensk kot vključenih. S primerjavo navedenih podatkov je strokovna komisija tožene stranke ugotovila, da je delež žensk, vključenih v projekt, manjši od deleža zaposlenih žensk pri tožniku. Navaja, da omenjeni pogoj razpisa zahteva, da je v projekt vključenih najmanj enak delež žensk, kot je delež zaposlenih žensk ter da projekt sestoji iz programov, ki jih prijavi vlagatelj in se za vsak posamezen program izpolni obrazec 4.4. - "Obrazec za posamezni program", ki pa ni merodajen pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zagotavljanja enakih možnosti po spolu. Za izpolnjevanje tega pogoja se primerjajo podatki, ki so zbrani skupaj za celoten projekt in celotno podjetje. Ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pa lahko izhaja le iz primerjave podatkov iz obrazca 4.1. -Podatki o vlagatelju in obrazca 4.3.2. - Skupni podatki o projektu usposabljanja in izobraževanja. Slednji vsebuje podatke o številu programov, predvidenem številu vključitev in deležu žensk, v zbirniku "Projekt skupaj" pa predvideno število vseh vključitev, od tega število žensk in delež žensk od vključenih. V predmetnem javnem razpisu je bilo pod točko 12. opredeljeno, kam lahko naslovijo vlagatelji pisna vprašanja za pridobitev dodatnih informacij, in pojasnjeno, da bodo vprašanja in odgovori objavljeni na spletni strani Zavoda. Tako je bilo v odgovoru na vprašanje št. 158, objavljenem dne 20. 7. 2005, pojasnjeno, da se s projektom zagotavlja enake možnosti po spolu tako, da je delež žensk v vseh programih usposabljanja, skupaj najmanj enak deležu žensk v podjetju. Glede na navedeno, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa na podlagi 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZUS), ki je veljal v času vložitve tožbe vse do 1. 1. 2007, ko je stopil v veljavo Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

V času vložitve tožbe je veljal ZUS. V konkretnem primeru se navedeni zakon uporablja na podlagi prehodnih določb 104. in 105. člena ZUS-1 v tam določenih okvirih.

Obrazložitev k 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Javni razpis za sofinanciranje, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/05 in 67/05, je med pogoji, ki jih morajo vlagatelji izpolnjevati, določil tudi pogoj, da se s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavljajo enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje, mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju. V zadevi ni sporno, da znaša delež zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju 16 %. To izhaja tudi iz prijavnega obrazca pod točko 4.1., sporen pa je v obravnavanem podatek iz obrazca 4.3.2. - skupni podatki o projektu usposabljanja in izobraževanja, iz katerega izhaja, da tožnikov projekt skupaj obsega 13,27 % deleža žensk od vključenih.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna, saj tožnik tudi po mnenju sodišča konkretnega pogoja (delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju) ne izpolnjuje. Iz ciljev javnega razpisa izhaja, da je bil v omenjenem razpisu poseben poudarek namenjen horizontalnim prioritetam Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, in sicer usposabljanju s področja informacijsko - komunikacijskih tehnologij, usposabljanju s področja trajnostnega razvoja ter zagotavljanju enakih možnosti po spolu. Izrecno je bilo navedeno, da lahko predloženi projekt usposabljanja in izobraževanja zaposlenih vsebuje več različnih programov usposabljanja in izobraževanja, ki se glede na namen in vsebino uvrščajo pod splošno izobraževanje in usposabljanje in pod posebno usposabljanje. Razpis tako govori o projektu, ki je lahko sestavljen iz več programov. Zagotavljanje enakih možnosti pa je bilo v razpisu določeno kot eden izmed pogojev, ki ga mora vlagatelj izpolnjevati in sicer je bilo v 9. točki izrecno navedeno, da se mora s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavljati enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju. To pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da mora biti delež žensk, ki sodelujejo v projektu kot celoti, najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju in nikakor ne pomeni število žensk, ki sodelujejo pri projektu kakor zmotno meni tožnik. Tožnikova razlaga navedene določbe razpisa namreč omogoča neenako obravnavanje udeležencev projekta glede na spol, kar bi bilo v nasprotju z enim od osnovnih namenov dodeljevanja razpisanih sredstev. Iz obrazca 4.3.2. v konkretnem primeru izhaja, da delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje, znaša 13,27 %, kar je manj kot delež zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju, ki znaša 16 %. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu neutemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Obrazložitev k 2. točki izreka: Ker tožnik s tožbo ni uspel, tudi ni upravičen do povrnitve stroškov postopka po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo), ki se po določbi Ustavnega sodišča U-I-68/04-14 z dne 6. 4. 2006 v zvezi s 16. členom ZUS v povezavi s 104. členom ZUS-1, uporablja tudi v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta.