Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je šele pravnomočen sklep o izročitvi podlaga za pridobitev lastninske pravice kupke na prodanem solastnem deležu nepremičnine, lahko šele tedaj nastane obveznost dolžnice, da se izseli iz prodane nepremičnine, za bivanje v kateri zaradi prenehanja (so)lastninske pravice nima več pravne podlage. Rok za izselitev dolžnice iz nepremičnine, ki ga mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ, lahko zato začne teči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že z vročitvijo še nepravnomočnega sklepa o izročitvi dolžnici. Poleg tega dolžnici, glede na to, da je bil prodan le dolžnici lasten polovični delež na nepremičnini, medtem ko je druga polovica nepremičnine v lasti tretje osebe, ob ustrezni uporabi določbe drugega odstavka 192. člena ZIZ ni mogoče naložiti, da nepremičnino upniku izroči prosto vseh stvari in oseb, temveč zgolj, da iz nepremičnine izprazni svoje stvari in se iz nje izseli.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se v tem delu zdaj v celoti glasi:

"II. Dolžnica se je dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa izseliti iz nepremičnine parc. št. 1259, k.o. ..., in navedeno nepremičnino prosto svojih stvari izročiti kupki."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v točkah I, III in IV izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici kot kupki izročilo nepremičnino parc. št. 1259, k.o...., do deleža ½ (točka I izreka), odločilo, da je dolžnica dolžna v roku 30 dni od prejema tega sklepa dalje izročiti nepremičnino kupki, prosto oseb in stvari oziroma ji omogočiti posest stvari (točka II izreka), sklenilo, da je ta sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (točka III izreka) in da se po pravnomočnosti tega sklepa zemljiški knjigi odreja izbris vpisanih pravic in bremen na gornji nepremičnini v skladu z določilom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter vknjižba lastninske pravice na kupko (točka IV izreka).

Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožila dolžnica. Navedla je, da ni podlage za izročitev nepremičnine upnici, saj je upnica že prej želela kupiti nepremičnino, pa ni plačala kupnine. V zadevi gre tako za že razsojeno stvar, zaradi česar ista kupka, v katere korist je bil nakup predhodno zavrnjen, ne more ponovno kupiti nepremičnine. Tudi sicer se dolžnica s tem, da bi upnica kupila njeno nepremičnino, ne strinja. Še zlasti pa se ne strinja zato, ker je bila nepremičnina prodana za nižjo ceno kot prej, ko se je prodajala za ceno 20.545,00 EUR. Dolžnica je nadalje izpostavila, da je bila v obravnavani zadevi že prodana nepremičnina – vikendica v ..., upnica pa kljub prejetemu znesku svoje terjatve v tem delu ni zmanjšala, ampak še vedno izterjuje enak znesek. Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Stroškov pritožbe ni priglasila.

Upnica je v odgovoru na pritožbo tej nasprotovala in predlagala njeno zavrnitev. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da upnica ne bi smela kupiti nepremičnine dolžnice, ki je predmet izročitve (tj. ½ nepremičnine). Drži sicer, da je upnica nastopila kot najugodnejša (in edina) ponudnica že v postopku predhodne prodaje dolžnici lastnega deleža na nepremičnini na I. javni dražbi, opravljeni 14. 9. 2023, za kupnino 20.545,00 EUR in da je, potem ko je sodišče zavrnilo njen predlog za oprostitev položitve kupnine in ko tudi predlogu upnice za podaljšanje roka za položitev kupnine ni ugodilo, upnica kupnino položila šele po izteku roka, zaradi česar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 7. 2024 prodajo z dne 14. 9. 2023 in sklep o domiku z dne 16. 5. 2024 razveljavilo. Vendar pa navedeno tudi po presoji sodišča druge stopnje ni ovira, da upnica ne bi ponovno nastopila kot kupka te nepremičnine na novi javni dražbi. Za takšno stališče dolžnice v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni podlage. Zmotno pa je tudi stališče dolžnice, da je bilo s tem, ko je bila predhodna prodaja razveljavljena, že pravnomočno odločeno o tem, da upnica ne more nastopati kot kupka nepremičnine. Sklep z dne 15. 7. 2024 se namreč nanaša zgolj na razveljavitev konkretne prodaje, opravljene 14. 9. 2023, in sklepa o domiku, izdanega v zvezi s to prodajo.

Upnica je, potem ko ponovljena I. javna dražba nepremičnine 19. 9. 2024 ni bila uspešna, ponovno nastopila kot najugodnejša (in edina) ponudnica na II. javni dražbi dne 28. 11. 2024 in zadevni ½ delež na nepremičnini kupila za kupnino 14.675,00 EUR. Sodišče prve stopnje je 3. 12. 2024 tako v skladu z določbami 189. člena ZIZ utemeljeno izdalo sklep o domiku, s katerim je zadevno nepremičnino domaknilo upnici kot kupki. Upnica pa je nato 5. 12. 2024, tj. v roku, določenem v odredbi o prodaji (30 dni od dražbe), tudi položila celotno kupnino v višini 14.675,00 EUR. S tem so bili v celoti izpolnjeni v 192. členu ZIZ določeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine upnici kot kupki, zaradi česar je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno izdalo.

Dolžnica sklepa o izročitvi ne more izpodbiti z navedbo, da je že bila opravljena prodaja njenih nepremičnin (tj. ½ nepremičnin) in da je bila terjatev upnice iz izkupička prodaje že delno poplačana. To sicer drži, vendar pa iz sklepa o poplačilu z dne 31. 5. 2022 izhaja, da so se terjatve upnice, ki so predmet izvršbe in ki so na dan razdelitvenega naroka znašale iz naslova glavnice 57.075,78 EUR in iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice 14.749,01 EUR, poplačale le v višini 8.791,67 EUR, poleg tega pa se je poplačalo še 90,32 EUR izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izvršilno sodišče delno poplačilo, ki je bilo opravljeno v okviru predhodne izvršbe na nepremičnine, upošteva po uradni dolžnosti. Izvršba za izterjavo terjatev, ki so zaradi plačila prenehale, je namreč že s samim plačilom, opravljenim v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi, ustavljena, upnik pa v tej smeri ni dolžan podati umika predloga za izvršbo. Kot izhaja iz zgoraj pojasnjenega, pa terjatev upnice iz kupnine za že predhodno prodane nepremičnine še ni bila v celoti poplačana.

Dolžnica pravilnosti izdanega sklepa o izročitvi tudi ne more izpodbiti z navedbo, da je upnica nepremičnino kupila za ceno (14.675,00 EUR), ki je nižja od cene, dosežene pri prvi, razveljavljeni prodaji (20.545,00 EUR). Ker nepremičnine na ponovljeni prvi javni dražbi ni bilo mogoče prodati, je sodišče namreč opravilo drugo javno dražbo. Na tej pa je bila nepremičnina prodana za polovico ugotovljene vrednosti nepremičnine (29.350,00 EUR : 2 = 14.675,00 EUR), kar je v skladu z določbo drugega odstavka 188. člena ZIZ.

Sodišče druge stopnje pa je ob preizkusu sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri določitvi roka za izročitev nepremičnine, o katerem je odločilo pod točko II izreka izpodbijanega sklepa, zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da 30-dnevni rok teče že od dneva, ko dolžnica prejme izpodbijani sklep. V skladu s četrtim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je šele pravnomočen sklep o izročitvi podlaga za pridobitev lastninske pravice kupke na prodanem solastnem deležu nepremičnine, lahko šele tedaj nastane obveznost dolžnice, da se izseli iz prodane nepremičnine, za bivanje v kateri zaradi prenehanja (so)lastninske pravice nima več pravne podlage1. Rok za izselitev dolžnice iz nepremičnine, ki ga mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ, lahko zato začne teči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že z vročitvijo še nepravnomočnega sklepa o izročitvi dolžnici2. Poleg tega dolžnici, glede na to, da je bil prodan le dolžnici lasten polovični delež na nepremičnini, medtem ko je druga polovica nepremičnine v lasti tretje osebe, ob ustrezni uporabi določbe drugega odstavka 192. člena ZIZ ni mogoče naložiti, da nepremičnino upniku izroči prosto vseh stvari in oseb, temveč zgolj, da iz nepremičnine izprazni svoje stvari in se iz nje izseli. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka v tem delu ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ostalem pa je, potem ko v tem delu tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu, tj. v točkah I, III in IV izreka, sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasila le upnica, ki pa jih mora kriti sama. Upnica namreč z odgovorom na pritožbo glede na vsebino pritožbe in glede na vsebino odgovora na pritožbo ni prispevala k obravnavi zadeve na pritožbeni stopnji, zaradi česar ni mogoče šteti, da so bili stroški, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo, potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1Prim. VSL Sklep II Ip 1798/2021 z dne 28. 12. 2021; VSL Sklep I Ip 1342/2021 z dne 6. 10. 2021.

2Prim. VSL Sklep I Ip 375/2019 z dne 4. 4. 2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 188, 188/2, 189, 192, 192/2, 192/4 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 89

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.