Jedro

Tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse za odgovor na tožbo, saj je lahko po določbi 5. odst. 168. člena ZPP pravna oseba lahko oproščena plačila sodne takse le za vloge, ki so navedene v 105.a členu ZPP, med temi pa ni odgovora na tožbo. Tudi po določbi 13. člena ZST pravne osebe ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati, da se nanaša le na fizične osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za odgovor na tožbo zavrne.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Meni, da je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen v določbah 168. člena ZPP in 13. člena ZST, v katerem je določeno, da lahko sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks pravno osebo, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pravi, da je sodišču prve stopnje prikazala resnično stanje stvari in da nima sredstev za plačilo sodnih taks, saj ima blokiran svoj poslovni račun ter da ima poslovne težave, ki lahko ob njihovem nadaljevanju predstavljajo stečaji razlog insolventnosti. V primeru plačila sodnih taks bi zapadla še v večje težave in bi bilo ogroženo njeno nadaljnje poslovanje. Pravi, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni zaslišalo njenega direktorja. Ker se sodišče prve stopnje do tega dokaza sploh ni opredelilo, predstavlja to bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

Pravi, da sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo višine odmerjene sodne takse, zaradi česar je odločba sodišča prve stopnje nezakonita.

Meni, da so v zadevnem postopku sodne takse visoke, tožena stranka pa jih glede na svoje premoženjsko stanje ni zmožna plačati, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njeno poslovanje. Ker ima izpodbijani sklep tudi takšne vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da se sploh ne more preiskusiti in ker v njem niso navedeni razlogi o odločilni dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker ni obrazložen. Sodišče prve stopnje je v njem navedlo le, da predlog tožene stranke ni utemeljen, pri tem pa ni podalo nikakršne obrazložitve. Ker tožena stranka meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodnih taks, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo, saj je glede vseh odločilnih dejstev navedlo razloge, prav tako pa ni zagrešilo nobene druge kršitve določb pravdnega postopka. Pravilno je zaključilo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse za odgovor na tožbo, saj je lahko po določbi 5. odst. 168. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) pravna oseba lahko oproščena plačila sodne takse le za vloge, ki so navedene v 105.a členu ZPP, med temi pa ni odgovora na tožbo. Tudi po določbi 13. člena ZST (Zakon o sodnih taksah, Uradni list SRS, št. 30/1978 s spremembami in dopolnitvami) pravne osebe ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati, da se nanaša le na fizične osebe. Pravna oseba tako ne more biti oproščena plačila sodne takse za odgovor na tožbo niti v primeru, če izkaže da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Niti premoženjsko stanje tožene stranke, niti višina sodne takse za odgovor na tožbo, zato ne moreta vplivati na odločitev o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče prve stopnje pa s tem, ko o premoženjskem stanju tožene stranke ni zaslišalo njenega direktorja in s tem, ko pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo višine sodne takse za odgovor na tožbo, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke

365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.