Jedro

Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljujeta z obstojem vseh treh pogojev po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Hkrati z revizijo zahtevata tudi izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je s sodbo (1. točka izreka) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor z dne 14. 9. 2007, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 6. 12. 2007, s katero je bilo med drugim odločeno, da morata revidenta kot zavezanca takoj ustaviti gradnjo ograje na posestni meji na vodnem zemljišču ter na svoje stroške objekt odstraniti in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up 858/2008 z dne 3. 6. 2008 in Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Te predpostavke v tem primeru niso izpolnjene, saj gre v obravnavani zadevi za inšpekcijski ukrep, odrejen zaradi nedovoljene gradnje, to pa ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Revidenta zatrjujeta, da naj bi šlo v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj v sodni praksi ni odgovora, ali je dopustno lastninsko pravico na komunalno opremljenem zemljišču omejevati v smeri zatrjevanj tožene stranke, to je, da v 15 m priobalnem pasu ni mogoč noben poseg lastnika več, kot tudi ni odgovora na vprašanje, ali so take omejitve potrebne za varovanje vodotoka.

8. Po presoji revizijskega sodišča revidenta z navedenim pomembnega pravnega vprašanja v smislu ZUS-1 ne izpostavita in opredelita. Za takšno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon. Za revidenta sporna omejitev lastninske pravice je dopustna po 150. členu Zakona o vodah, kjer je določeno, da se lahko posegi na priobalnem zemljišču izvajajo samo na podlagi vodnega soglasja, iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za omejitev, ki bi onemogočala vsakršen poseg na priobalnem zemljišču, kot menita revidenta. Kolikor zatrjujeta, da je takšna zakonska ureditev ustavno sporna, revizijsko sodišče dodaja, da je poseg v lastninsko pravico zaradi učinkovitega upravljanja z vodami oziroma vodotoki glede na določbe 67., 70. in 71. člena Ustave RS ustavno dopusten cilj, določitev obveznega vodnega soglasja za posege na priobalnem zemljišču pa po presoji revizijskega sodišča ni nesorazmeren ukrep za dosego omenjenega cilja.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po njej je sicer revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenta namreč z navajanjem, da se jima jemlje pravica do njune lastnine ter onemogoča njeno zavarovanje pred velikimi vodami in s tem bistveno zmanjšuje vrednost zemljišča, nista izkazala hudih posledic v smislu citirane določbe.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.