Jedro

Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.

Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 100-351/2011/6(1502-13) z dne 14. 7. 2011 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS št. 10051-1115/2011/2 z dne 14. 9. 2011 ter da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč še traja. Posledično je zavrnilo tudi nadaljnje tožbene zahtevke, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 14. 9. 2011 priznati vse pravice iz dela, mu obračunati bruto plače, od katere je dolžna plačati davke in prispevke ter mu nato izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo pravočasnosti izpodbijane odpovedi, saj je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS odločila po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka iz šestega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih in tudi po izteku 30-dnevnega roka iz 39. člena Zakona o javnih uslužbencih. Nadalje obema nižjima sodiščema očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zavrnitvijo njegovih dokaznih predlogov za zaslišanje prič. Kršitev načela kontradiktornosti je tožnik uveljavljal že v pritožbi, sodišče druge stopnje pa je te njegove pritožbene očitke zavrnilo z obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič Z. K., L. O., K. L. in D. L., tožnik pa tudi sicer do zaključka naroka za glavno obravnavo kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljal. Zadnja ugotovitev je v izrecnem nasprotju s tem, kar izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo 6. 2. 2013, zaradi česar je podana bistvena kršitev določbe 286b. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa tudi absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v postopku pred sodiščem druge stopnje. Ker le-to pritožbenih razlogov v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov tako neupravičeno ni obravnavalo, je podana tudi kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP, saj je bila tožniku kršena pravica do pritožbe. Tožnik je predlagal zaslišanje prič z namenom, da bi dokazal, da očitki iz odpovedi niso predstavljali kršitev njegovih delovnih obveznosti, kar predstavlja odločilna dejstva v zadevi. Zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti in se pri tem sklicuje tudi na 22. člen Ustave, ker mu je bila odvzeta možnost dokazovanja trditev o odločilnih dejstvih. Opozarja na stališča Vrhovnega sodišča, da mora sodišče zavrnitev dokaznega predloga obrazložiti, da dokaznega predloga za zaslišanje priče ni dovoljeno zavrniti z vnaprejšnjo dokazno oceno in da pritožbeno sodišče samo ne sme nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza ter se pri tem sklicuje na sklep II Ips 368/2004 in sodbo III Ips 36/2008. Ne izpodbijana sodba ne sodba sodišča prve stopnje ne vsebujeta razlogov za zavrnitev tožnikovih dokaznih predlogov in se ju tako tudi ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja še, da je zmoten materialnopravni zaključek, da bi delavec v primeru zdravstvenih težav za predčasen odhod z dela potreboval izrecno soglasje delodajalca, in poudarja, da ne gre za utemeljen razlog odpovedi, saj gre za minorne kršitve delovnih obveznosti, ki ne onemogočajo nadaljevanja delovnega razmerja in tudi niso v povezavi ali istovrstne kot kršitve, zaradi katerih je bilo tožniku izdano opozorilo pred odpovedjo.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določb 278. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Zavrnitev dokaznega predloga namreč lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži (1).

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 6. 2. 2013 sprejelo dokazni sklep, s katerim je „ostale predlagane, pa neizvedene dokazne predloge, kot nepotrebne zavrnilo“, pri čemer pa ni podalo vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Navedlo je zgolj to, da je dejansko stanje v celoti razjasnjeno in da je zadeva zrela za odločitev.

9. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje prič tožnik v reviziji utemeljeno uveljavljala kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) v postopku pred sodiščem prve stopnje. Kot je bilo že pojasnjeno, lahko sodišče prve stopnje izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade (2).

10. Nesprejemljivi so tudi razlogi sodbe sodišča druge stopnje, da tožnik obravnavane bistvene kršitve določb postopka ne more uveljavljati v pritožbi, ker te kršitve ni uveljavljal do zaključka naroka za glavno obravnavo. Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je ta ugotovitev sodišča druge stopnje v nasprotju z vsebino zapisnika o naroku za glavno obravnavo 6. 2. 2013 (3) in torej protispisna. Tudi sicer pa, kot je bilo že pojasnjeno, sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo ob zavrnitvi „ostalih“ dokaznih predlogov ni podalo vsebinske obrazložitve razlogov za njihovo zavrnitev, zato tožnik ni mogel vedeti, ali so razlogi za takšno odločitev ustavno sprejemljivi. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati (4).

11. Glede na navedeno tožnik v reviziji utemeljeno uveljavlja, da je bila s postopanjem sodišča prve stopnje kršena pravica do izjave v postopku oziroma načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ni odpravilo. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagane dokaze bodisi njihovo neizvedbo ustrezno obrazložiti.

12. Ker je revizija utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, se revizijsko sodišče do drugih revizijskih navedb ne opredeljuje.

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Tako VS RS v sklepu III Ips 106/2011 z dne 15. 10. 2013. Op. št. (2): Tako VS RS v sklepu VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013. Op. št. (3): V zapisniku je na strani 9 zapisano, da pooblaščenec tožeče stranke v skladu z zadnjo prakso Vrhovnega sodišča uveljavlja procesno kršitev, in sicer glede zavrnitve ostalih dokaznih predlogov.

Op. št. (4): Tako VS RS v sklepu II Ips 425/2011 z dne 25. 9. 2012.