Jedro

Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin.

V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbo št. ... z dne 29. 7. 2019 in iste št. z dne 18. 12. 2018, razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, priznanje pravice do invalidske pokojnine zaradi poškodbe pri delu od 8. 12. 2015 dalje, odreditev da je toženec v 30 dneh od vročitve sodbe dolžan odločiti o višini invalidske pokojnine in od 8. 12. 2015 dalje izplačati zneske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev, vrnitev zadeve v ponovno sojenje in povračilo stroškov pritožbe.

Kršene so pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave RS1 (Ustava), do enakosti iz 14. člena in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker sodišče ni izločilo izvedenca dr. A. A., češ da je bila zahteva prepozna. Sklicuje se na 6. odstavek 247. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), saj je za razloge izvedel, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. Napačna je tudi vsebinska zavrnitev zahteve za izločitev. Po prejemu izvedenskega mnenja je bil razočaran, saj je že laikom evidentno, da glede na psihofizično stanje več ni delazmožen, kar vzbuja dvom v izvedenčevo nepristranskost. Izvedenec sploh ne bi smel pristopiti k izdelavi mnenja, saj je zaposlen pri B. d. o. o. kot predstojnik C. B. d. o. o. poslovno sodeluje z ZPIZ-om, iz podatkov ERAR pa izhaja, da je od 2003 do 2020 bilo na B. d. o. o. nakazanih 463.992,93 EUR. ZPIZ, B. d. o. o. in izvedenec so povezane osebe. Omajan je zunanji videz nepristranskosti. B. d. o. o., pri katerem je izvedenec zaposlen na vodilnem delovnem mestu poslovno sodeluje z ZPIZ-om, zato ne more biti izvedenec, ko je tožen ZPIZ. Sodišče se spreneveda, da povezanost ne predstavlja izločitvenega razloga. Neresna, nezakonita in nevarna za videz nepristranskosti so razlogovanja, da izvedenec ni poslovodna oseba B. d. o. o. Nihče ne more zanikati, da je prejemal plačilo od B. d. o. o., ki prejema plačilo storitev od ZPIZ-a. Ker velja za izločitev izvedencev enaka ureditev kot za sodnike, bi ga sodišče moralo izločiti. Hočeš nočeš se vsiljuje primerjava z zgodbo "Cesarjeva nova oblačila".

Izvedensko mnenje in sodba je protislovna in napačna, saj ni bilo poštenega postopka, niti ni razumne, izčrpne ter prepričljive argumentacije stališč do navedb in dokazov. Pisno izvedensko mnenje in dopolnitev vsebinsko ni ustrezno zaradi protislovja, v katerega je zašel izvedenec z ugotovotvijo, da je na dan 8. 12. 2015 zmožen za dela, ki jih lahko opravlja z desnico, brez ročnega premeščanja bremen nad 5 kg, brez pogostega pripogibanja in dolgotrajnih prisilnih drž trupa enako, kot zaradi stanja po poškodbi 21. 6. 1994, ko mu je bila priznana pravica do dela na drugem delu brez uporabe leve roke v polovičnem delovnem času. Neodprava protislovja v izvedenskem mnenju pomeni samovoljo in arbitrarnost, zato sodba ni zakonita. S sodbo Ps 1117/96 z dne 20. 9. 2000 mu je bila priznana pravica do dela na drugem delu, kjer ne bo uporabljal leve roke, v polovičnem delovnem času od 21. 6. 1994, izvedenec dr. A. A. pa je v pisnem mnenju navedel, da so potrebne enake razbremenitve kot jih ima že priznane, in da je še vedno sposoben v polnem delovnem času za delo, ki se lahko opravlja z desnico, brez ročnega premeščanja bremen nad 5 kg in brez pogostega pripogibanja in dolgotrajnih prisilnih drž. Slabšanje zdravstvenega stanja ne more pripeljati 4 urne invalidnosti v sposobnost za delo za poln delovni čas. Še bolj protislovno je izvedensko mnenje po ustni izpovedi, ko je izvedenec vztrajal pri pisnem mnenju in dopolnitvi. Ustno je dodatno razložil in potrdil, da so omejitve 8. 12. 2015 večje, kot so bile priznane s sodbo z dne 20. 9. 2000. Ni res, da bi imel leta 2015 enake omejitve delazmožnosti, kot ugotavljane leto 2006, saj zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ne zmore poklekanja, počepanja, hoje po neravnem terenu, vzpenjanja po lestvah itd. Ima otrdelost prstov na nogah obojestransko in od leta 2007 nosi ortopedske čevlje. Ni sposoben za nobeno organizirano pridobitno delo, zato je invalid I. kategorije. Nihče, ki zmore pogledati resnici v oči, ne more trditi, da pri njem ni I. kategorije invalidnosti, ki ni podana le od 8. 12. 2015 temveč že leta pred tem.

Sodišče je prezrlo, da je za delo odločilen tudi normalni delovni učinek ter varno opravljanje dela. Ker je leta 2000 ob razvrstitvi v II. kategorijo invalidnost ocenjeval ortoped, bi o poslabšanju mnenje moral podati zdravnik iste specializacije. Ni zmožen delati 8 ur niti 4 ure. Tudi če bi bil, ne bi mogel delati brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu zaradi starosti ni zagotovljena. Izpolnjuje pogoje po 1., 2. ali 3. alineji 41. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ) za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in procesne kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP. Ugotavlja, da je dejansko stanje glede vtoževane nove kategorije invalidnosti ali poslabšanja že priznane II. kategorije pomanjkljivo razčiščeno, zato ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega praba o pravici do invalidske pokojnine in izbirne pravice med že priznano starostno pokojnino in vtoževano invalidsko pokojnino. Zavrnilna sodba je izdana preuranjeno iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

K očitanim procesnim kršitvam

5. Obširni pritožbeni očitki o kršitvi iz 1. odstavka 339. člena v zvezi s 6. odst. 247. člena ZPP, ker je zavrnjena izločitev izvedenca prof. dr. A. A. kot prepozna in enako iz odklonitvenega razloga po 1. odstavku 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP zaradi videza nepristranskosti zaradi poslovne povezanosti in sodelovanja med B. d. o. o. in ZPIZ-om, ne morejo biti uspešni. Samo zato, ker je dr. A. A. zaposlen pri B. d. o. o., ki določene storitve opravlja za ZPIZ, ni omajan videz njegove nepristranskosti. Pravilnih in prepričljivo argumentiranih razlogov za zavrnitev predlagane izločitve izvedenca v 5., 6., 7., 8., 9. in 10. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe, pritožbeno sodišče ne ponavlja, saj pritožbene navedbe s tem v zvezi same po sebi ne narekujejo razveljavitve prvostopenjske sodbe.

6. Pritožbi je potrebno ugoditi, ker materialno pravo, ki bi moralo biti, ni bilo ali ni bilo v celoti uporabljeno pravilno, zaradi česar je ostalo odločilno dejstvo o vtoževani novi kategoriji invalidnosti oz. poslabšanju II. kategorije invalidnosti na pravno relevantni datum nepopolno in pomanjkljivo razčiščeno.

Dejanske okoliščine predsodnega in sodnega postopka

7. Gre za spor o pravici do invalidske pokojnine, da bi tožnik, ki je uživalec starostne pokojnine od 1. 3. 2016 dalje, lahko na podlagi 109. člena ZPIZ-2 uveljavil izbirno pravico, katero od pokojnin bo užival. Predmet presoje sta upravni odločbi z dne 29. 7. 2019 in 18. 12. 2018 o zavrnjeni zahtevi za invalidsko pokojnino z dne 7. 8. 20184, ker ni bilo ugotovljene I. kategorije invalidnosti.

8. IK I je dne 21. 9. 2018 ocenila, da pri zavarovancu zaradi Stanja po zlomu leve koželjnice, Stanja po zlomu prsnih vretenc Th3 do 4, in Th8, Stanja po zlomu ledvenega vretenca, Hernie disci v delu Th 6/7, Spondiloze prsne in ledvene hrbtenice ter Nefrolitiaze levo na dan 8. 12. 2015 ni obstajala I. kategorija invalidnosti, temveč II. kategorija v enaki obliki kot 25. 10. 2006 z dodatnimi razbremenitvami brez ročnega premeščanja bremen nad 5 kg, brez pogostega pripogibanja in dolgotrajnih prisilnih drž trupa 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Na podlagi iste medicinske dokumentacije je IK II dne 26. 6. 2019 ocenila, da je pri zavarovancu od 21. 6. 1994 zaradi poškodbe pri delu in še nadalje podana II. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki, saj da je zmožen za delo v polovičnem delovnem času brez dela z levico.

Tudi sodišče prve stopnje je na podlagi sodno izvedenskega mnenja prof. dr. A. A.zaključilo (26. tč. obrazložitve), da pri tožniku v obravnavnem obdobju ni obstajala I. kategorija invalidnosti, niti ni prišlo do nove ali spremenjene II. kategorije invalidnosti5 ter ugotovilo, da zato ne izpolnjuje pogojev iz 41. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Materialno pravno izhodišče za razsojo zadeve

9. Po ZPIZ-2 se z obveznim zavarovanjem zagotavlja tudi pravica do invalidske pokojnine (3. člen). Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtuljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega, ne podedovati, ki ne zastarajo in jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon (4. člen). To velja tudi, če je zavarovanec že uživalec pravice iz obveznega zavarovanja in hkrati izpolnjuje pogoje za izbirno pravico.

10. Invalidsko pokojnino je mogoče priznati pod pogoji iz 41. člena ZPIZ-2. Torej ob obstoju I. kategorije invalidnosti (1. alineja), oz. II. ali III. kategorije invalidnosti (2. 3. in 4. alineja) ko ob določeni starosti zavarovancem več ni zagotovljena pravica do poklicne rehabilitacije ali zaposlitve in je izpolnjena tudi predpisana minimalna pokojninska doba, če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela (42. člen ZPIZ-2). Glede na 108. člen ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja pridobijo z dnem nastanka invalidnosti.

ZPIZ-2 zagotavlja izbirno pravico med pokojninami. Po 109. členu ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja uživa le eno od njih po lastni izbiri, če zakon ne določa drugače (1. odst.). Pravica do izbrane pokojnine pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (3. odst.). Ne glede na 1. odst. 109. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko in starostno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi invalidsko ali starostno pokojnino (4. odst.).

11. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno6 da je pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin. Čeprav je v 109. členu ZPIZ-2 zapisano, da se pravica do izbire zagotavlja zavarovancu, to ne pomeni, da izbire ne bi mogli opraviti tudi uživalci pokojninske dajatve.7 Dejstvo, da je oseba ob vložitvi zahteve že uživalec starostne pokojnine, ne mora biti razlog za zavrnitev pravice do invalidske pokojnine, če so zanjo izpolnjeni pogoji na dan možne izbire.

12. Za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami po 1. odst. 109. člena ZPIZ-2 je bistveno, da so na dan izbire izpolnjeni pogoji za pridobitev vsaj dveh pokojnin. V praksi lahko prihaja do tega, da je uživalec starostne pokojnine v času, ko je bil še vključen v obvezno zavarovanje, izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. To velja tudi za t. i. pasivno zavarovanje iz 21. člena ZPIZ‑2, po katerem so osebe, ki so bile obvezno zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oz. poškodbe zunaj dela, zavarovane tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev pravic in niso uživalci starostne ali predčasne pokojnine.

V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje8, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.

13. Vendar pa sodišče prve stopnje obstoj odločilnega pravnega dejstva za razsojo zadeve, torej vtoževane I. kategorije invalidnosti ali poslabšanja od 21. 6. 1994 ugotovljene II. kategorije invalidnosti zaradi poškodbe pri delu z omejitvijo dela v polovičnem delovnem času brez uporabe leve roke, na dan 1. 3. 2016 ni ugotavljalo niti razčiščevalo. Sodišče sodnemu izvedencu, ki je njegov strokovni pomočnik (243. člen ZPP) niti tožnikov kvalificirani pooblaščenec vprašanj v tej smeri nista zastavljala, kaj šele, da bi na zaslišanju poskušala razčistiti protislovje in pavšalnost pisnega mnenja, na kar pravilno opozarja pritožba. To velja tako glede vtoževane popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, kot poslabšanja II. kategorije invalidnosti, v katero je tožnik, rojen 1. 1. 1951 razvrščen že od 21. 6. 1994 dalje.

Odločitev pritožbenega sodišča

14. Iz predhodno navedenih dejanskih in materialnih razlogov je pritožba tožnika utemeljena, saj je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih9 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine preuranjeno zavrnjen. Zavrnilno sodbo iz spora o glavni stvari s stroškovnim izrekom je potrebno na podlagi 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, saj je potrebno dopolniti pomanjkljiv dokazni postopek z sodnomedicinskim izvedenstvom in nato ponovno oblikovati celovito dokazno oceno. To v okoliščinah konkretnega primera lahko stori le sodišče prve stopnje, ker namen inštančnega sojenja ni v prenosu odločanja s sodišča prve stopnje na pritožbeno stopnjo. Poleg tega bi bila v nasprotnem strankama odvzeta pravica do eventualne ponovne pritožbe v zvezi z dejanskimi in pravnimi razlogi, ki še niso bili predmet presoje prvostopenjskega sodišča. 15. V ponovljenem sojenju bo sodišče postopalo v skladu z usmeritvijo iz te sodne odločbe. I. kategorijo invalidnosti ali poslabšanje II. kategorije invalidnosti ter vzrok za nastanek bo ugotavljalo na dan, relevanten za vtoževano pravico do invalidske pokojnine zaradi možne izbire med pokojninama. Torej na dan 1. 3. 2016, od kar ima tožnik priznano pravico do starostne pokojnine. Pomanjkljivo obrazloženo in protislovno oceno invalidnosti v pisnem izvedenskem mnenju, ki niti na obravnavi 19. 3. 2021 ni bila odpravljena, bo razčistilo bodisi z dodatnim zaslišanjem prof. dr. A. A. ali novim izvedencem iste specializacije oz. eventualno pritegnitvijo specialista ortopedske stroke, kot zahteva pritožnik.

16. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja za razsojo zadeve, bo lahko ponovno presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov. Če bo ugotovilo obstoj invalidnosti na pravno relevantni datum in ostale pogoje iz 41. člena ZPIZ-2 bo tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine zaradi možne izbire med njo in starostno pokojnino, v nasprotnem primeru pa tožbeni zahtevek ponovno zavrnilo.

17. Tedaj bo ponovno odločalo tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku priglašene stroške, ki so v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržani za končno odločbo.

18. Do drugih pritožbenih navedb, vključno z očitanimi kršitvami 14., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije10 (Ustava) se pritožbeno sodišče glede na 360. člen ZPP ni opredeljevalo, ker ob razveljavljeni prvostopenjski sodbi za vtoževano pravico še niso odločilne.

1 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Potem, ko sta bili na podlagi zahteve z dne 9. 3. 2016 izdani zavrnilni odločbi z dne 25. 1. 2017 in 14. 11. 2016 s sodbo opr. št. I Ps 209/2017 z dne 6. 2. 2018 odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. 5 V II. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu je tožnik razvrščen že od 21. 6. 1994 dalje s sodbo opr. št. Ps 1117/96 z dne 20. 9. 2000. 6 Npr. Psp 200/2019 z dne 29. 8. 2019; VIII Ips 5/2020 z dne 2. 3. 2021 itd. 7 Komentar Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; Andraž Rangus in drugi; GV Založba, Ljubljana 2018, str. 277. 8 Iz podatkov matične evidence izhaja, da je bil na podlagi 17. člena ZPIZ-1 zavarovan od 31. 8. 1996 do 30. 5. 1997 , nato pa od 1. 6. 2017 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. 9 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.