Jedro

Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo.

Izrek

I. Pritožbi obsojenca I.V. se ugodi in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odloči, da se postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 36274/2017 z dne 16. 3. 2018, ki je postala pravnomočna 27. 3. 2018, na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku, ustavi.

II. Stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila obsojenemu I.V. izrečena za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 36 274/2017 z dne 16. 3. 2018 in mu z njo določeno kazen tri mesece zapora izreklo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je odločilo, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka v zvezi s preklicem pogojne obsodbe, in sicer sodno takso v višini 65,00 EUR po tar. št. 74010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

2. Zoper to sodbo se je pritožil obsojenec. V pritožbi navaja, da je dne 12. 6. 2019 oškodovanki T.K. v celoti poravnal dolgovani znesek in da je slednja o tem obvestila sodišče ter podala izjavo, da odstopa od tožbe. Smiselno se zavzema za razveljavitev napadene sodbe oziroma za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je tekom postopka za preklic pogojne obsodbe ugotavljalo, ali je obsojenec izpolnil posebni pogoj, ki mu je bil naložen s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča I K 36274/2017 z dne 27. 3. 2018, po katerem bi moral oškodovanki T.K. s.p. povrniti prisojeni premoženjskopravni zahtevek v znesku 1.678,26 EUR v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe. Postopek preklica pogojne obsodbe je namreč namenjen preverjanju navedenega in ugotavljanju, ali tega ni storil zaradi objektivnih okoliščin, zaradi katerih mu je to bilo onemogočeno, ali pa tega ni storil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obsojenec s pogojno obsodbo naložene obveznosti ni izpolnil v določenem roku in da tudi sodišča ni obvestil o tem, da je tako ravnal iz objektivnih okoliščin. Na odzive sodišča prve stopnje se ni odzival in zato je po vsem obrazloženem le to z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo in z njo določeno kazen zapora izreklo.

5. V pritožbi pa obsojenec navaja, da je dne 12. 6. 2019 s pogojno obsodbo naložen pogoj v celoti izpolnil. Oškodovanki je plačal celoten znesek 1.678,26 EUR, kar je slednja potrdila z dopisom iz istega dne, ki ga je naslovila na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu, kar je slednje v dopisu z dne 18. 6. 2019, naslovljenem na prvostopno sodišče, potrdilo (list. št. 89).

6. Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena1. 7. Odločitev o stroških postopka je posledica uspeha obsojenca s pritožbo in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in prvega odstavka 96. člena ZKP.

1 Sodba VS RS I Ips 289/2005 in sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 38238/2017, in IV Kp 25443/2016.