Jedro

Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bila tožena stranka dolžna tožnika sprejeti v članstvo Lovske družine .... Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da se ne strinja s pravnim stališčem prvega sodišča, po katerem je tožena stranka lahko odklonila sprejem tožnika v društvo, čeprav je izpolnjeval vse pogoje za sprejem v članstvo. S tem je posegla nedopustno v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja. Po mnenju pritožbe so pravila Lovskega društva ..., vsebovana v 2. odstavku 8. člena pravil, protiustavna. Odklonitev sprejema v članstvo iz v tej določbi navedenega razloga namreč ni obligatorno, temveč fakultativno. Nesprejemljivo je, da bi lahko društvo imelo diskrecijsko pravico in samo odločalo, da enega prosilca sprejme, drugega pa zavrne, četudi bi oba izpolnjevala pogoje za članstvo. To omogoča zlorabe in diskriminatorno obravnavanje. Le podrejeno se tožnik pritožuje tudi zoper odločbo o stroških, ker naj bi sodišče pri odmeri stroškov tožene stranke ne uporabilo kriterija potrebnosti.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča, katerim pritožba niti ne oporeka, sprejema pa tudi pravno stališče prvega sodišča iz razlogov, ki jih je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo že sodišče prve stopnje. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, saj so jasni, logični in utemeljeni v relevantnih določbah Zakona o društvih, Zakona o divjadi in lovstvu ter določilih pravil Lovske družine .... Po presoji pritožbenega sodišča pravila Lovske družine ... (konkretno določba 2. odstavka 8. člena Pravil), niso v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena Zakona o društvih in 42. člena Ustave Republike Slovenije. V 2. odstavku 8. člena Pravil je določeno, da občni zbor lovskega društva lahko odkloni sprejem v članstvo tudi v primeru, če lovna površina lovišča ... ne dosega najmanj 100 ha na člana. Tudi v 1. odstavku je določeno, da občni zbor lahko odkloni sprejem v članstvo občanu, ki ne izpolnjuje v tej določbi navedenih pogojev. Besedo „lahko“ v 2. odstavku 8. člena je treba razlagati v povezavi z določbo 1. člena, jo razumeti tako, da občni zbor ne sprejme v članstvo tistega, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma, če lovna površina lovišča ne dopušča sprejema novih članov v članstvo. Besedo „lahko“ je treba torej razumeti tako, da v vseh drugih primerih, ki niso navedeni v 1. in 2. odstavku 8. člena Pravil, občni zbor lovskega društva sprejema v članstvo ne sme odkloniti. Ne gre torej za določbo, ki bi dopuščala arbitrarnost in neenakopravno obravnavanje kandidatov za članstvo. Zato navedena določba ni nezakonita in tudi protiustavna ne. V 2. odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije je določeno, da se z zakonom lahko predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Svoboda združevanja, določena v 2. odstavku 42. člena Ustave je torej za primer združevanja v lovske družine urejena z zakonom. Ta določa pogoje, na podlagi katerih je mogoče postati član lovske družine in s tem uresničiti pravico do svobodnega združevanja z drugimi. Takšna ureditev je potrebna zaradi same narave pravice do združevanja v lovske organizacije. Upošteva namen organiziranja lovskih organizacij in njihove vloge na področju varstva divjadi.

Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da tožena stranka v letu 2006 (tudi že nekaj časa pred tem) in kasneje ni sprejemala novih članov zaradi prevelikega števila članstva, temveč je članstvo upadalo in se postopno približuje številki 50 (kolikor članov dopušča velikost lovišča). Ne gre torej za neenakopravno obravnavanje tožnika, za arbitrarno odločanje oziroma za omejevanje tožnikovega vstopa v društvo iz razlogov na njegovi strani, temveč zaradi objektivnih okoliščin, ki onemogočajo povečanje števila članstva. Pri tem je še pojasniti, da so bila pravila Lovske družine ... spremenjena tako, da kot razlog odklonitve za sprejem v članstvo omogočajo tudi uporabo kriterija števila članstva, 13.11.2005 in je torej treba upoštevati ravnanje tožene stranke po navedenem datumu. Od tedaj dalje pa, kot je ugotovilo prvo sodišče na podlagi evidenc, tožena stranka ni sprejela nobenega novega člana.

Odločitev prvega sodišča v glavni stvari je torej pravilna in zakonita in je treba zato pritožbo zavrniti. Pritožba povsem pavšalno graja stroškovno odločitev, ne navaja kateri priznani stroški tožene stranki naj bi bili nepotrebni in je zato pritožbeno sodišče potrdilo tudi prvostopni stroškovni izrek.

Odločitev o tem, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka pa je posledica neuspele pritožbe in dejstva, da tožena stranka s svojim odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Njen odgovor na pritožbo je bil nepotreben strošek, za katerega ni mogoče obremeniti tožnika.