Jedro

Pritožba kot argument za previsoko odmerjeno odškodnino v tem delu navaja, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Navedenemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj dejstvo, da je tožnik zaključil z bolniškim staležem, še ne izkazuje, da tožnik ne bi več čutil bolečin. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel tožnik, navaja, da povzročajo lahke telesne bolečine od nekaj tednov do več mesecev in da je tožnik po njegovi oceni občasne lahke telesne bolečine trpel okrog treh mesecev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdne stranke same krijejo nastale jim stroške v tem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je prva toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 4.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2019 dalje do plačila, v presežku za znesek 2.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2019 dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrnilo. Odločilo je tudi, da je prava toženka dolžna v 15 dneh tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.135,32 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka do plačila in da je tožnik dolžan v 15 dneh drugemu tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 1.300,76 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje prva toženka. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede višine odmerjene odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Po mnenju prve toženke je odmerjena odškodnina iz tega naslova, ki jo je prvostopenjsko sodišče odmerilo v znesku 3.400,00 EUR, previsoka, saj meni, da ne bi smela presegati zneska 2.200,00 EUR. Pritožnica v zvezi z višino odmerjene odškodnine iz tega naslova izpostavlja dejstvo, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Zaradi navedenega prva toženka pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da prisojeni znesek odškodnine kot celoto zniža na 3.100,00 EUR ter posledično spremeni tudi izrek sodbe v skladu z dokončnim uspehom pravdnih strank v postopku.

3. Tožnik je na pritožbo prve toženke odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Drugi toženec je na pritožbo prve toženke tudi odgovoril in se zavzema za ugoditev pritožbi v celoti.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da je bilo v postopku na prvi stopnji v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje in za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev o sedaj grajani višini tožniku odmerjene odškodnine ter je bila na tej podlagi sprejeta pravilna materialnopravna odločitev (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

7. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožniku odškodnino za v škodnem dogodku dne 27. 3. 2016 utrpelo nepremoženjsko škodo. Tožnik je bil takrat kot voznik osebnega avtomobila poškodovan v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec prve toženke, drugi toženec, ki je z osebnim avtomobilom zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko je po njem pravilno pripeljal tožnik ter s sprednjim levim delom svojega osebnega avtomobila trčil v sprednji levi del tožnikovega osebnega avtomobila. Tožnik je v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice, nateg mišic ob prsno ledveni hrbtenici, nateg mišic na obeh podlahteh ter zvin v predelu desnega zapestja.

8. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je od prve toženke zahteval odškodnino za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenem v znesku 5.200,00 EUR, za prestani strah v znesku 1.100,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 100,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, v kolikor pa bi sodišče tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrnilo, pa je zahteval, da mu odškodnino v enakem znesku plača drugi toženec.

9. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožniku odmerilo za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znesek 3.400,00 EUR in za prestani strah znesek 900,00 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

10. Pritožbeno sporna je le višina odmerjene odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jo je prvostopenjsko sodišče tožniku odmerilo v znesku 3.400,00 EUR, saj prva toženka meni, da je previsoka.

11. Kriteriji za odmero denarnih odškodnin za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem so določeni v 179. in 182. členu OZ. Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pri čemer mora biti upoštevano tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodna praska v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

12. Pritožba zoper odmero višine odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ni utemeljena. Upoštevaje vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, navedene v točkah 13., 14., 15. in 16. obrazložitve izpodbijane sodbe, ki jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova odmerilo odškodnino, ki ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz prej citiranih zakonskih določb OZ. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo čas trajanja bolečinskega obdobja, intenziteto bolečin in vse nevšečnosti med zdravljenjem ter na tej podlagi odmerilo ustrezno odškodnino v znesku 3.400,00 EUR. Pritožba kot argument za previsoko odmerjeno odškodnino v tem delu navaja, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Navedenemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj dejstvo, da je tožnik zaključil z bolniškim staležem, še ne izkazuje, da tožnik ne bi več čutil bolečin. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel tožnik, navaja, da povzročajo lahke telesne bolečine od nekaj tednov do več mesecev in da je tožnik po njegovi oceni občasne lahke telesne bolečine trpel okrog treh mesecev. Tožniku zato, glede na povedano in vse ostale že poudarjene okoliščine primera, gre odškodnina iz tega naslova v znesku 3.400,00 EUR, saj tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v tem znesku tožniku predstavlja primerno denarno satisfakcijo za v škodnem dogodku nastalo mu nepremoženjsko škodo iz tega naslova.

13. Tudi odmerjena odškodnina kot celota, ki zajema poleg postavke za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, tudi postavko za prestani strah in jo je prvostopenjsko sodišče dosodilo v višini 4.300,00 EUR, je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna tako iz objektivnega kot tudi iz subjektivnega vidika ter tudi kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz 179. in 182. člena OZ.

14. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Prva toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije nastale ji stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

16. Navedbe tožnika in drugega toženca v odgovorih na pritožbo k rešitvi zadeve na drugi stopnji niso pripomogle, zato sta dolžna sama kriti te stroške (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).