Jedro

Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in za zakonita dediča razglasila A. A. in B. B., vsakega do 1/2 zapuščine.

2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo C. C. in D. C. in predlagata, da Višje sodišče v Ljubljani sklep o dedovanju spremeni tako, da odloči, da je lastnoročna oporoka zapustnice od 30. 6. 2017 veljavna in da sta onadva oporočna dediča. Uveljavljata zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče ugotavlja, da lastnoročna oporoka, ki sta ju predložila pritožnika, ne izpolnjuje formalnih pogojev za veljavnost oporoke, ker gre za voljo dveh oseb, ki je očitno nista lastnoročno napisali. Oporoko je napisala in podpisala M. M. sama brez prič, na oporoki pa sta podpisana pritožnika le zato, ker jima je zapustnica izročila oporoko in zahtevala, da prejem oporoke potrdita s podpisom na oporoki. Podpisala sta torej že napisano oporoko. Na oporoki ne piše, da sta priči. Odločitev sodišča je zato nezakonita. Tako je ostalo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Podane pa so tudi bistvene kršitve določb postopka, saj sodišče ni raziskalo dejanskega stanja s strani oporočnih dedičev in jima ni dalo možnosti, da se o tem izjavita ter predlagata svoje zaslišanje.

3. Na vročeno pritožbo sta odgovorila oporočna dediča in predlagata zavrnitev.

4. Pritožnika sta predložila sodišču listino z naslovom "oporoka", listovna št. 29. Trdita, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice. Pogoje za to, da je listina lastnoročna oporoka, določa 63. člen Zakona o dedovanju. Oporoka je veljavna, če jo oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Zakon še dopušča, da je veljavna, čeprav ni v njej navedeni datum, kdaj je bila napravljena. Gre za strogo oblično listino in za pravno vprašanje.1

5. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da sta na listini dva podpisa (M. M. in M. S.) kot "izročitelja". Na listini sta tudi podpisa obeh pritožnikov. Sodišče tako pravilno ugotavlja, da ni jasno, kdo izmed podpisanih je listino napisal in da sta na listini podpisa pritožnikov, ki trdita, da sta oporočna dediča. Sodišče pravilno ugotavlja, da je po določbi 68. člena ZD oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Tako predložena listina ne izpolnjuje pogojev, ki jih strogo oblično zahteva Zakon o dedovanju.

6. V pritožbi pritožnika razlagata, da njuna podpisa na listini pomenita, da je po sestavi oporočiteljica, ki naj bi sama napisala oporoko, želela, da se podpišeta kot dokaz, da sta oporoko prejela. Lastnoročna oporoka je strogo oblični posel in v pritožbi zatrjevane okoliščine, ne morejo spremeniti pravilne pravne ocene sodišča prve stopnje. Tako tudi ni treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo oba pritožnika o teh okoliščinah, saj ne more iti za pravno pomembno dejstvo. Listina je jasno napisana, vendar ne izpolnjuje pogojev za lastnoročno oporoko. Zato tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ki ju pritožnika smiselno uveljavljata in sicer iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb ZPP in ne tistih, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Izrek na stroških temelji na 165. členu ZPP. Pritožnika nista uspela, navedbe iz ugovora pa niso prispevale k tej rešitvi.

1 Primerjaj VSL Sklep II Cp 604/2009, I Cp 1880/2012, I Cp 3215/2009.