Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči na podlagi popolne napotnice in v skladu z ZOdvT.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnici priznala nagrado v višini 850,32 EUR v zadevi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) prosilke A.A. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica dodeljena prosilki A.A. z odločbo opr. št. Bpp 132/2009 z dne 25. 3. 2009 za nudenje redne Bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na I. in II. stopnji v pravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze ter zaradi dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov z očetom B.B. in zaradi plačevanja preživnine. Po končanem postopku, ki se je vodil pri naslovnem sodišču pod opr. št. II P 184/2009, je tožnica predložila stroškovnik in predlagala, da se ji priznajo nagrada in stroški, ki so opredeljeni v stroškovniku. Po pregledu stroškovnika in spisa opr. št. II P 184/2009 tožena stranka ugotavlja, da stroškovnik ni povsem v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) in obsegom opravljenega dela. Vrednost spornega predmeta je tožena stranka določila na podlagi 1. in 2. odstavka 23. člena ZOdvT. Iz spisa opr. št. II P 184/2009 je razvidno, da je spor tekel zaradi razveze zakonske zveze ter tudi dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov. Tožnici se namesto priglašene nagrade za postopek v višini 284,70 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT) prizna 193,70 EUR, pri čemer je tožena stranka kot vrednost spornega predmeta upoštevala znesek 6.000,00 EUR. Tožnica je višino nagrade očitno izračunala na podlagi določil 12. čl. ZOdvT, ne pa po 36. čl. ZOdvT, ki določa nagrade dodeljenega ali postavljenega odvetnika. V konkretnem primeru nagrada s količnikom 1,0 znaša 149,00 EUR, nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT tako znaša 193,70 EUR (149,00 x 1,3). Iz istega razloga se zniža tudi priglašena nagrada za narok (tar. št. 3102 ZOdvT), ki namesto 262,80 EUR znaša 178,80 EUR (149,00 x 1,2). Nagrada za narok se tožnici prizna le enkrat in ne trikrat, kot jo je priglasila, saj nagrada za narok nastane enkrat, ne glede na to ali se je tožnica udeležila enega ali več narokov. Zniža se tudi priglašena nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi (tar. št. 3210 ZOdvT), ki namesto priglašenih 254,40 EUR znaša 238,40 EUR (149,00 x 1,6). Tožnici se skladno s tar. št. 6003 ZOdvT priznajo potni stroški v višini 77,70 EUR (70 km x 3 x 0,37) ter 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT). Skupno se tožnici prizna 708,60 EUR, s pripadajočim 20 % davkom na dodano vrednost v višini 141,72 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT) pa 850,32 EUR.

Tožnica vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Tožnici je z izpodbijanim sklepom toženka priznala nagrado za narok le enkrat in ne trikrat, kot jo je priglasila. Tožena stranka napačno navaja, da nagrada za narok nastane enkrat, ne glede na to ali se je tožnica udeležila enega ali več narokov. Tožnica meni, da takšno stališče tožene stranke ni pravilno. Nagrada za narok v skladu z ZOdvT nastane za vsak posamezen narok in ne le enkrat. Enkrat bi namreč nagrada nastala v primeru, če bi bilo v ZOdvT navedeno „nagrada za glavno obravnavo“. Glavna obravnava je namreč ena. Sestavljena pa je iz več narokov, tako določa tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP). Glavna obravnava je najpomembnejši del pravdnega postopka, ki se izvede na enem ali več narokov (280. čl. in 302. čl. ZPP). ZPP jasno loči med pojmom glavna obravnava in pojmom narok za glavno obravnavo. Glavna obravnava se mora sicer, če je le mogoče, opraviti na enem samem naroku (298/2 čl. ZPP), narokov pa je več vrst. V ZOdvT je jasno navedeno „nagrada za narok“ in ne „nagrada za naroke“ , torej v ednini in ne v množini. Poleg tega je tudi določeno, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku, torej enem naroku, in ne na narokih. Tožnica se pri tem sklicuje tudi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2385/2010 z dne 1. 9. 2010. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in razlogih, ki izhajajo iz obrazložitve navedenega sklepa. Sklicuje se tudi na obširno sodno prakso višjih sodišč, iz katere izhaja stališče, da je z ZOdvT uvedeno načelo plačila ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi, v kateri je med strankama sporno, ali se tožnici za pravno zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. II P 184/2009 in sicer za zastopanje upravičenke na glavni obravnavi, opravljeni na treh narokih, priznajo stroški zastopanja po tar. št. 3102 za en narok ali za tri naroke, je tožena stranka zavzela stališče, da gre pri glavni obravnavi, opravljeni na treh narokih, za en narok in je zato tožnici priznala nagrado po tar. št. 3102 samo v enkratnem znesku in ne v trikratnem znesku. Ob upoštevanju tarifnih številk odvetniške tarife je takšno stališče tožene stranke po mnenju sodišča pravilno. Po tar. št. 3102 ZOdvT odvetniku (v pravdnem postopku) pripada nagrada za narok. V tretjem delu tarife je v opombah 3 pod točko 2 določeno, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka in nagrada ne nastane za odvetnikove razgovore s stranko. Sodišče je zato tolmačilo besedilo odvetniške tarife v pravdnem postopku glede na besedilo odvetniške tarife v kazenskem postopku, kjer je v četrtem delu odvetniške tarife v opombi 4 pod točko 2. določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Kolikor bi bil namen zakonodajalca tak, da tudi v pravdnem postopku nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo, bi tudi v tretjem delu odvetniške tarife uporabil enako besedilo kot v četrtem delu odvetniške tarife. Ker v tretjem delu odvetniške tarife (upravni spor, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni postopek, nepravdni postopek in posebni postopki) ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku, kot je to jasno določeno v četrtem delu odvetniške tarife za naroke v kazenskem postopku, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok in je zato ravnala pravilno, ko je tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja po tar. št. 3102 samo v enkratnem znesku. Tožbeni ugovori zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.