Jedro

Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa.

M. Š. U. in U. U. sama krijeta svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izbrisalo zaznambo izvršbe In 53/2003 pri nepremičninah parc. št. 612 in 613, obe k.o. P., vpisano pod Dn. št. 1436/2003 z dne 2.7.2003. Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo vseh njegovih posledic. Sodišče je izbrisalo zaznambo izvršbe brez podlage v materialnem ali procesnem pravu. V resnici ni prišlo do nobene pomote. Sklep o zaznambi izvršbe je pravnomočen. Zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno za ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi, na podlagi katerega je bila zaznamba opravljena, niti za presojo ravnanja izvršilnega sodišča. Z izbrisom zaznambe bo upniku nastala nepopravljiva škoda, saj zaradi izgube vrstnega reda svoje terjatve ne bo mogel poplačati iz prodaje dolžnikove nepremičnine.

Na pritožbo sta odgovorila lastnika nepremičnin parc. št. 612 in 613, k.o. P.. Poudarjata, da sta postala lastnika, preden je upnik razpolagal z listino, primerno za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke. Upnik je predlagal zaznambo izvršbe 2.7.2003, sodišče pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdalo 18.7.2003 in še ni pravnomočen. Zemljiškoknjižni vpis Dn. št. 1436/2003 je bil tako opravljen na podlagi fantomske plombe in je ničen, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sicer pa do oškodovanja upnikovih pravic ni prišlo, zato predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na pravila, ki veljajo za pomotne vpise. Po 1. odstavku 200. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Uradni list RS, št. 58/03) gre za pomotni vpis takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. V takem primeru zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa. Druge napake, čeprav so očitne, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.

V obravnavanem primeru pri vpisu zaznambe izvršbe ni prišlo do neskladja med dovoljenim in dejansko opravljenim vpisom. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sklenilo, da se zaznamba izbriše. Tudi če bi bil vpis zaznambe res nepravilen, nezakonit ali celo ničen, je bila s pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi zaznambe izvršbe ta napaka sanirana. Sicer pa zemljiškoknjižno sodišče v skladu s 1. odstavkom 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen ali zavržen, ali če je bila izvršba ustavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Izbris zaznambe izvršbe lahko na podlagi 3. odstavka 125. člena ZZK-1 in v zvezi z 2. odstavkom istega člena predlagajo tudi udeleženci postopka, vendar iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi bil izpolnjen kakšen od naštetih pogojev za izbris zaznambe.

Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo upnikovi pritožbi in ob upoštevanju 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 razveljavilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 2. odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Uradni list RS, št. 87/02 in 131/03). V zemljiškoknjižnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, zato lastnika nepremičnin, ki sta odgovorila na upnikovo pritožbo, nista upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor.