Jedro

Po presoji sodišča, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor RS št. 35112-9/2006-19-BM z dne 14. 7. 2010 odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo odpravil 1. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe Upravne enote Ljubljana, Izpostave Ljubljana - Center št. 465-20/1996-66 z dne 4. 11. 2009 in v tem delu postopek določitve funkcionalnega zemljišča k objektu A., Ljubljana ustavil. Z navedeno prvostopno odločbo je prvostopni upravni organ: v 1. točki izreka zavrnil zahtevo za določitev funkcionalnega zemljišča k objektu A., Ljubljana na zemljišču s parc. št. 59/4 k.o. ...; v 2. točki izreka pa je k objektu A., ki stoji na zemljiščih s parc. št. 59/3 in 54/9 k.o. ..., določil naslednja funkcionalna zemljišča: del zemljišča s parc. št. 59/5 k.o. ..., vpisan v zk. vl. št. 172 k.o. ..., ki v naravi predstavlja dvorišče v izmeri 1.160 m2, in sicer tako, da segajo meje funkcionalnega zemljišča na S strani 2 m od objekta A., Ljubljana, na V strani 13 m od objekta A., Ljubljana, do roba obstoječe zelenice pri parkiriščih ob intervencijski poti in na J strani 10,5 m od objekta A., Ljubljana (1. alineja, ki je bila z izpodbijano odločbo druge stopnje odpravljena); del zemljišča s parc. št. 54/1 k.o. ..., vpisanega v zk. vl. št. 231 k.o. ..., ki v naravi predstavlja dvorišče v izmeri 471 m2, in sicer tako, da segajo meje funkcionalnega zemljišča na J strani 10,5 m od objekta A., Ljubljana (2. alineja); zemljišče s parc. št. 54/2 k.o. ..., vpisano v zk. vl. št. 231 k.o. ..., ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje v izmeri 8 m2 (3. alineja). V obrazložitvi izpodbijane odločbe druge stopnje navaja, da so se tožniki, ki so se pritožili zoper 1. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe, sicer z izrekom le-te strinjali, zaradi dokončne ureditve formalno še neurejenega zemljišča pa so ugovarjali zavrnitvi funkcionalnega zemljišča na „improviziranem parkirišču“ na parc. št. 59/5 k.o. ... Po preučitvi upravnega spisa je drugostopni organ zavzel stališče, da je prvostopni organ v 1. alineji 2. točke izreka prvostopne odločbe določil funkcionalno zemljišče k objektu A., Ljubljana v nasprotju z izrecnim napotilom sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. U 2378/2006 z dne 18. 3. 2008 in tudi s predhodno izdano sodbo opr. št. U 565/2000 z dne 23. 1. 2002, ki sta upravni organ napotili, da v primeru, da se na podlagi predloženih dokazil obsega funkcionalnega zemljišča (na parc. št. 59/5 k.o. ...) ne bi dalo določiti, na prekinitev postopka in na napotitev strank na ugotovitev lastninske pravice na zemljišču pred sodiščem splošne pristojnosti. Iz tega razloga je drugostopni organ 13. 1. 2010 izdal sklep, s katerim je pritožbeni postopek v navedenem delu prekinil do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, in sicer o tem, kakšen je obseg lastninske pravice etažnih lastnikov objekta A., Ljubljana na parc. št. 59/5 k.o. ... Hkrati so bili etažni lastniki objekta A., Ljubljana napoteni na vložitev tožbe na ugotovitev lastninske pravice na zemljišču s parc. št. 59/5 k.o. ... pred sodiščem splošne pristojnosti v roku treh mesecev od prejema izdanega sklepa, o čemer bi morali drugostopnemu organu predložiti potrdilo. Navedeni sklep o prekinitvi postopka je bil pooblaščenki etažnih lastnikov objekta A., Ljubljana vročen 21. 1. 2010, vendar pa le-ti tožbe v odrejenem roku niso vložili oziroma so drugostopnemu organu z vlogo z dne 16. 4. 2010 posredovali zgolj nove dokaze o domnevnem obsegu parcel, katerih lastniki naj bi bili. To pa ni dejanje, ki jim je bilo v sklepu z dne 13. 1. 2010 naloženo, zato drugostopni organ novo predloženih dokazov ni presodil. Poudarja, da je bilo že v obrazložitvi sklepa o prekinitvi postopka izrecno pojasnjeno, da gre pri obsegu določitve dela funkcionalnega zemljišča pri obravnavanemu objektu na parc. št. 59/5 k.o. ... za lastninski spor, in sicer glede obsega omenjene parcele, ki naj bi pripadal etažnim lastnikom objekta A. Predlogu etažnih lastnikov objekta A. namreč nasprotujejo etažni lastniki objekta B., C. Breme dokazovanja o obsegu pripadajočega funkcionalnega zemljišča na parc. št. 59/5 pa je na strani etažnih lastnikov objekta A., Ljubljana, zato so bili le-ti napoteni na sprožitev postopka za ugotovitev obsega lastninske pravice pred pristojnim sodiščem, ki je stvarno pristojno za odločanje o tovrstnih spornih predmetih. Vendar pa napoteni etažni lastniki v odrejenem roku naložene pravde niso sprožili, zato je drugostopni organ štel, da so zahtevek za določitev funkcionalnega zemljišča na delu parcele št. 59/5 k.o. ... v tem pritožbenem postopku umaknili, zaradi česar je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe druge stopnje.

Tožniki v tožbi navajajo, da izpodbijana odločba Ministrstva za okolje in prostor ni zakonita, saj le-to dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Res je, da so bili tožniki napoteni, da opravijo postopek pred rednim sodiščem, v katerem bi se ugotovila lastninska pravica na parc. št. 59/5, vendar v konkretnem primeru na osnovi zemljiškoknjižnih podatkov ni dvoma, da na navedeni parceli obstaja lastninska pravica D.D., E.E., F.F. in G.G., in sicer vsakega do 1/4. Vsi ti solastniki so se izrecno strinjali, da se njihovo solastno zemljišče parc. št. 59/5 (kakor tudi parceli št. 54/1 in 54/2) določi kot funkcionalno zemljišče k objektu A. Iz izjav lastnikov več kot jasno izhaja, da etažnim lastnikom objekta A. priznavajo lastninsko pravico na omenjenih parcelah do celote. To kaže, da obseg pravice na omenjenih parcelah, kar se tiče solastnikov, sploh ni sporen. Glede na sklep drugostopnega organa z dne 13. 1. 2010 bi tožniki morali vložiti tožbo proti osebam, ki temu lastništvu oziroma dejstvu, da se na njihovem solastnem zemljišču parc. št. 59/5 določi funkcionalno zemljišče za etažne lastnike objekta A., Ljubljana, sploh ne nasprotujejo in ga celo izrecno priznavajo in dovoljujejo. Tudi etažni lastniki objekta B., C. tekom postopka nikoli niso zatrjevali lastništva, ampak le potrebo po uporabi na predmetnem zemljišču. Torej tudi ti etažni lastniki tekom postopka nikoli niso zatrjevali, da so lastniki ali domnevni lastniki predmetnega zemljišča. Meni, da bi drugostopni upravni organ lahko, namesto prekinitve postopka, pozval tožnike na dopolnitev dokazil, če je že menil, da je lastništvo predmetne nepremičnine sporno oziroma če je menil, da je dovoljenje zemljiškoknjižnih solastnikov nezadostno. Poleg tega tožniki poudarjajo, da so drugostopnemu organu predložili nove dokaze o parcelah, ki so v času gradnje predstavljale gradbeno parcelo za stolpnico C oziroma stolpnico III/XI, sedaj objekt A., in sicer odobritev lokacije za stolpnico z dne 2. 7. 1962, odločbo o uporabi zemljišča z dne 13. 7. 1962 in dovoljenje za gradnjo stolpnice C z dne 14. 6. 1963 ter lokacijsko dovoljenje za graditev stanovanjskega objekta B-1 (sedaj objekt B., C.) z dne 3. 12. 1977, iz katerega izhaja, da lastnikom objekta B., C. nič ne pripada onkraj urgentne ceste, kar tožniki zatrjujejo že ves čas postopka. V nadaljevanju tožbe pojasnjujejo, zakaj so navedene listine predložili šele drugostopnemu organu in poudarjajo, da odprava 1. alineje 2. točke izreka prvostopne odločbe oziroma ustavitev postopka z izpodbijano odločbo ni zakonita in ne izhaja iz predložene gradbene dokumentacije. Menijo, da bi se moral drugostopni upravni organ, preden je izdal izpodbijano odločbo, opredeliti do predložene gradbene dokumentacije in le-to presoditi. Po oceni tožnikov je pravica do določitve funkcionalnega zemljišča na celotnem spornem zemljišču izkazana. Če pa se zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča zavrača iz razloga, ker naj bi temu nasprotovali etažni lastniki objekta B-1 (to je objekta B., C.), presoja ni v domeni tožnikov, temveč organa, ki vodi postopek. Poudarjajo, da niso v nobenem sporu z etažnimi lastniki objekta B., C. Poleg ostale gradbene dokumentacije so drugostopnemu organu z vlogo z dne 16. 4. 2010 predložili tudi zapisnik o ustni obravnavi z dne 12. 2. 2009, iz katerega izhaja, da je pooblaščenec MOL zahteval le to, da je intervencijska pot nesporna. Zahteva tožnikov pa ni bila nikoli intervencijska cesta, ampak nekdanja zelenica zahodno od intervencijske ceste, v smeri stolpnice A., Ljubljana. Tožniki po povedanem sodišču predlagajo, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da so tožniki po tem, ko so prejeli v ponovljenem postopku izdano prvostopno odločbo z dne 4. 11. 2009, na drugostopni organ naslovili vlogo „Ugovor zaradi razširitve izreka odločbe št. 465-20/1996-66 z dne 4. 11. 2009“, v kateri so citirali 2. točko izreka navedene odločbe prve stopnje in izrecno navedli, da z navedenim izrekom v celoti soglašajo. Dalje v tej vlogi tožniki navajajo, da zaradi dokončne ureditve formalno še neurejenega zemljišča ugovarjajo zavrnitvi funkcionalnega zemljišča na »improviziranem parkirišču« (V) v odločbi št. 465-20/1996-66. V nadaljevanju vloge navajajo razloge in predlagajo, da drugostopni organ prvostopnemu organu naloži razširitev izreka odločbe št. 465-20/1996-66 z dne 4. 11. 2009 tudi na obstoječe »improvizirano parkirišče«, tako kot ga etažni lastniki objekta A. uporabljajo že od leta 1996 dalje, vzdržuje pa ga nihče. To vlogo tožnikov je drugostopni organ obravnaval kot njihovo pritožbo zoper 1. alinejo 2. točke izreka odločbe prve stopnje št. 465-20/1996-66 z dne 4. 11. 2009. Po presoji sodišča pa, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s sprem. in dop.) in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper navedeno prvostopno odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe, kar bi izhajalo iz vsebine njihove vloge, naslovljene „Ugovor zaradi razširitve izreka odločbe št. 465-20/1996-66 z dne 4. 11. 2009“. Če tožniki s to vlogo predlagajo izdajo dopolnilne odločbe oziroma če ne izpodbijajo 1. alineje 2. točke izreka prvostopne odločbe z dne 4. 11. 2009, je pritožbeni organ z izpodbijano odločbo s tem, ko je odpravil 1. alinejo 2. točke izreka prvostopne odločbe z dne 4. 11. 2009 in v tem delu ustavil postopek določitve funkcionalnega zemljišča k objektu A., Ljubljana, odločil v njihovo škodo, ne da bi takšno svojo odločitev obrazložil in pojasnil, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnikov (drugi odstavek 253. člena ZUP).

Ker je po povedanem v postopku izdaje izpodbijane drugostopne odločbe prišlo do kršitve pravil postopka, pa je to vplivalo oziroma bi moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določbe 3. alineje prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10) in zadevo vrnilo organu druge stopnje v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljene kršitve odpraviti in o zadevi ponovno odločiti.

V zvezi s tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi pa sodišče dodaja, da se bo upravni organ po tem, ko bo v skladu z gornjimi napotki sodišča tožnike pozval na dopolnitev vloge in glede na to, kaj bodo tožniki v dopolnitvi navedli, moral, ob odločanju o tej vlogi tožnikov in ob upoštevanju napotkov sodišča v sodbah opr. št. U 565/2000 z dne 23. 1. 2002 in U 2378/2006 z dne 18. 3. 2008, opredeliti tudi do predloženih listin in navedb tožnikov v zvezi z njimi.

Tožbeni ugovor, da pritožbeni organ ne bi smel prekiniti postopka in tožnikov napotiti na vložitev tožbe na ugotovitev lastninske pravice, pa sodišče, glede na napotke v sodbi opr. št. U 2378/2006 z dne 18. 3. 2008, zavrača kot neutemeljen. Vendar je treba poudariti, da se prekinitev postopka in napotitev na vložitev tožbe na ugotovitev lastninske pravice lahko nanaša le na sporni del parc. št. 59/5 k.o. ... (kolikor tožniki s pritožbo ne izpodbijajo 1. alineje 2. točke izreka prvostopne odločbe z dne 4. 11. 2009 in kolikor nobena izmed ostalih strank tega postopka pritožbe v tem delu ni vložila, je določitev funkcionalnega zemljišča k objektu A., Ljubljana, kot izhaja iz izreka prvostopne odločbe z dne 4. 11. 2009, v neizpodbijanem delu postala dokončna in pravnomočna) in le, če organ oceni, da se na podlagi v upravnem postopku predloženih dokazov obsega funkcionalnega zemljišča ne da določiti. Pri čemer sodišče izpostavlja, da je tožbena trditev, da etažni lastniki objekta B., C. nikoli niso zatrjevali lastništva na parc. št. 59/5 k.o. ..., glede na izjavo predstavnice etažnih lastnikov objekta C. v zapisniku o ustni obravnavi z dne 22. 4. 2009, protispisna.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.