Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožnika za izdajo popravnega sklepa z dne 17. 12. 2024 zavrne.
Dosedanji potek postopka in odločitev sodišča prve stopnje
1.Sodišče prve stopnje je po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari na podlagi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 5. 12. 2024 izdalo sklep o stroških, s katerim je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema sklepa povrniti pravdne stroške v znesku 4.188 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Tožnik je 17. 12. 2024 vložil predlog za popravo sklepa. V njem navaja, da na strani tožene stranke nastopajo tri toženke, zato naj sodišče sklep popravi tako, da navede, katera toženka je dolžna povrniti stroške oziroma, da so toženke dolžne stroške povrniti nerazdelno. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep z dne 5. 12. 2024 popravilo tako, da se popravljen izrek pravilno glasi, da so prva toženka, druga toženka in tretja toženka nerazdelno dolžne tožeči stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti pravdne stroške v znesku 4.188 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
Povzetek pritožbenih navedb
2.Zoper sklep je tretje toženka vložila pravočasno pritožbo. V laični pritožbi navaja, da sama nikoli ni sodelovala pri tej tožbi, zato meni, da ni dolžna povrniti pravdnih stroškov tožniku, temveč sta to dolžni storiti le prvo in drugo toženka.
Odgovor na pritožbo
3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
Glede utemeljenosti pritožbe
4.Pritožba je utemeljena.
Presoja pritožbenega sodišča
5.V skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
6.161. člen ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov. Če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki (četrti odstavek 161. člena ZPP).
7.Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
8.Glede na vse navedeno pogoji za izdajo popravnega sklepa v tej zadevi niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožnika z dne 17. 12. 2024 za izdajo popravnega sklepa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).
-------------------------------
1Ta določa, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 161, 161/3, 161/4, 328, 328/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.