Jedro

Glede na zakonsko dikcijo je po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mogoče postopek prekiniti (še)le, če (ko) je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo že v teku.

Pravnomočna ustavitev nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti ni ovira, da ne bi sodišče moglo kadarkoli ponovno sprožiti postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če ugotovi, da (spet ali še vedno) obstojijo razlogi za to.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine. Iz obrazložitve je razvidno, da je razlog prekinitve dvom v poslovno in s tem procesno sposobnost tožnika (zaradi kverulantstva), zaradi česar je sodišče predlagalo uvedbo postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V zelo obširni, mestoma nerazumljivi pritožbi kot bistveno navaja, da je bil postopek odvzema poslovne sposobnosti ustavljen in ni podlage za prekinitev pravdnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožniku, ki se je vodil že od leta 2010, po številnih razveljavitvah in procesnih zapletih (nazadnje je nosil opravilno številko N 45/2019) nazadnje ustavljen s sklepom z dne 4. 2. 2020, ki je postal pravnomočen dne 10. 3. 2020. Vendar pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, to ni ovira, da ne bi sodišče moglo kadarkoli ponovno sprožiti postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (ta institut se je nekdaj imenoval odvzem poslovne sposobnosti), če ugotovi, da (spet ali še vedno) obstoje razlogi za to. Sodišče mora namreč ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali so stranke postopka pravdno sposobne in ali so pravdno nesposobne stranke ustrezno zastopane (80. člen Zakona o pravdnem postopku1). Vse obširne pritožbene navedbe, da ni pogojev za vodenje takega postopka, ker da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti pravnomočno ustavljen, nadalje v zvezi z domnevnimi napakami v tistem postopku pridobljenih izvedenskih mnenj itd., se tako izkažejo za napačne in nerelevantne.

5. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru za prekinitev postopka (še) ni pogojev. Zakon določa, v katerih primerih sodišče odredi prekinitev postopka – med drugim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti2 stranki (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Ker prekinitev postopka lahko pomembno poseže v strankino pravico do sodnega varstva, je treba razloge za prekinitev postopka tolmačiti ozko. Glede na zakonsko dikcijo je po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mogoče postopek prekiniti (še)le, če (ko) je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo že v teku. V izpodbijanem sklepu (5. točka obrazložitve) je sodišče prve stopnje zapisalo, da je postopek prekinilo in Okrajnemu sodišču v Krškem (šele) predlagalo, da uvede postopek za postavitev tožnika pod skrbništvo. Z ničemer ni izkazano, da bi v času izdaje izpodbijanega sklepa tak postopek zoper tožnika že tekel.3

6. Navedeno pa pomeni, da pogoji za prekinitev iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP (za zdaj še) niso izpolnjeni. Izpolnjeni bodo, ko (če) bo tak postopek pred pristojnim sodiščem uveden. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 35/2019 res zapisalo, da mora sodišče, kadar je v drugem sodnem postopku verjetno izkazano, da ena od strank postopka ni procesno sposobna, na podlagi prve točke4 prvega odstavka 206. člena ZPP, praviloma prekiniti postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču predlagati, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Vendar vprašanje prekinitve postopka ni bilo predmet presoje citirane odločbe. Odločba VSRS se je (v okviru zahteve za varstvo zakonitosti) ukvarjala le z vprašanjem, ali sodišče lahko stranki kot skrbnika za poseben primer postavi center za socialno delo (CSD) ali ne. Glede na to, da je prekinitev postopka v primeru uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti (postavitve odrasle osebe pod skrbništvo) specialno urejena v 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožbeno sodišče ocenjuje (tudi upoštevajoč vpliv prekinitve postopka na strankino pravico do sodnega varstva), da v takih primerih ni mogoče prekiniti postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

7. Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje za zdaj preuranjena, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP). Napotki za nadaljnje delo sodišča so razvidni iz obrazložitve.

8. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja na nejasno označitev prve toženke v tej pravdi. Kot stranka je označena »Republika Slovenija, Center za socialno delo X., Enota A.« CSD je pravna oseba (javni zavod) in torej samostojen nosilec pravic in obveznosti,5 Republika Slovenija pa je le ustanovitelj tega zavoda, zato ni jasno, kdo je pravzaprav prva tožena stranka – CSD, država ali morda oba. To pomanjkljivost bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka odpraviti.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Po novem: postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. 3 Pritožbeno sodišče je preverilo, da tak postopek tudi v času odločanja pritožbenega sodišča še ni v teku. 4 Ki določa prekinitev v primeru, ko sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. 5 Ni pa samostojen subjekt enota CSD, zato je pravdna stranka lahko le posamezni CSD; v informativne namene se lahko označi, da se spor nanaša na določeno enoto, kot je napravilo sodišče druge stopnje v uvodu te odločbe.