Jedro

Kaže se odtujitveni sindrom (Parental Alienation Syndrom), ko ravnanja nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja pri otroku povzročajo občutek popolne lojalnosti nasprotnemu udeležencu in odtujenost do predlagateljice. Režim stikov pod nadzorom, kot jih je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo v izpodbijanem sklepu po uradni dolžnosti, je izhodiščna faza za vnovično vzpostavitev rednih stikov otroka s predlagateljico, s tem, da je treba zagotoviti, da se bo otrok znebil zmotnih predstav, ki jih ima do predlagateljice, ki koreninijo v ravnanjih nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja - s tem, da ni moč spregledati preteklih ravnanj predlagateljice. Primarna obveznost nasprotnega udeleženca torej je, da s svojo starševsko avtoriteto vzpostaviti stanje, da bo otrok razumel pomen in potrebo po stikih s predlagateljico, ker sedaj ni (več) nobenih okoliščin, ki bi bile utemeljen razlog za odklanjanje stikov otroka s predlagateljico, kar pomeni, da tudi ni moč upoštevati mnenja otroka, ki stike s predlagateljico neutemeljeno odklanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje1

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve predlagateljice2 za izdajo začasne odredbe z dne 22. 10. 2024,3 da se otroka začasno namesti v krizni center oziroma v nevtralno okolje za čas enega do dveh mesecev in njen podreden predlog, da se otrok dodeli njej v začasno varstvo in vzgojo (I). Po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo, s katero je ureditev osebnih stikov otroka4 in predlagateljice, kot so bili določeni s I. točko sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 9. 2024, spremenilo tako, da osebni stiki otroka s predlagateljico od izdaje tega sklepa dalje začasno potekajo v prostorih Centra za socialno delo ...5 pod nadzorom strokovnega delavca CSD in sicer vsako sredo v trajanju, ki je po oceni strokovnega delavca primerno, z začetkom ob 15.30 in najdlje do 16.30, s tem, da se termin stikov pod nadzorom lahko spremeni v soglasju med predlagateljico, nasprotnim udeležencem in CSD (II/1), da mora biti na stikih predlagateljice z otrokom, ki se izvajajo pod nadzorom strokovnega delavca CSD, prisoten in sodelovati nasprotni udeleženec (II/2), da se prvi stik pod nadzorom opravi po izvedbi uvodnega protokola na CSD, s tem, da predlagateljica, nasprotni udeleženec in CSD poskrbijo za izvedbo uvodnega protokola v najkrajšem možnem času, najkasneje v roku osmih dni od izdaje te začasne odredbe (II/3), da je CSD dolžan sodišču prve stopnje enkrat mesečno posredovati poročilo in mnenje o poteku stikov pod nadzorom (I/4), da se v primeru kršitve iz 1. in 2. točke začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju s to začasno odredbo (II/5), da ta začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje ter traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, vendar največ devet mesecev od izvedbe prvega stika pod nadzorom (II/6), da ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (II/7), da v preostalem delu ostane sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 9. 2024 v veljavi (II/8).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Predlagateljica izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, nasprotnemu udeležencu pa naloži, da povrne predlagateljici pritožbene stroške.

3.S tem, ko je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, ni zasledovalo koristi otroka. Nasprotni udeleženec ne izvršuje začasne odredbe sodišča z dne 13. 9. 2024, ker ne sodeluje na stikih, prav tako se ne udeležuje družinske terapije pri D. Nasprotni udeleženec se tudi po izdaji izpodbijanega sklepa ni udeležil stika na CSD. Stiki se izvajajo na način, da otrok pride v knjižnico oziroma sedaj na CSD, ignorira predlagateljico in kmalu zapusti prostor, kar ni v korist otroka. Nasprotni udeleženec s svojimi aktivnimi in opustitvenimi ravnanji vselej poskrbi, da se začasna odredba ne izvrši in da ni stikov. Očitno je, da nasprotni udeleženec nima uvida v koristi otroka in ni moč pričakovati, da bo svoja dejanja spremenil, s tem, da je storil vse, da je otroka odtujil od predlagateljice. Iz teh razlogov se okoliščine niso spremenile. Zaradi teh razlogov ima predlagateljica hude zdravstvene težave, sodišče pa s svojo neodločnostjo takšno stanje le podaljšuje.

4.Predlagateljica ves čas postopka opozarja, da je nasprotni udeleženec pred dogodkom zastrupitve otroka v letu 2019 - zaradi katerega je bil sprožen kazenski postopek zoper nasprotno udeleženko in zoper katero je bila izdana oprostilna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 000/2020 z dne 1. 7. 2024 - grozil, da ji bo odvzel otroka, ki ga v tistem času niti ni priznaval za svojega. Očitna škoda je otroku in predlagateljici po petih letih sodnih postopkov že nastala. Ni življenjsko, da se otroka, za katerega je predlagateljica pet let skrbela sama, odvzame in se ga namesti v okolje, ki je zanj škodljivo. Odločitev sodišča, ki vztraja pri nadaljnji začasni namestitvi otroka v takem okolju, je nelogična in nerazumljiva. Iz teh razlogov je predlagateljica predlagala začasno odredbo, da se otroka vzame iz tega okolja in se ga začasno namesti v krizni center oziroma v nevtralno okolje za čas enega do dveh mesecev, kjer bo otrok deležen strokovne pomoči in ne bo deležen pritiskov in potrebe po lojalnosti enemu ali drugemu staršu.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6.Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo procesne in materialnopravne določbe.6

7.Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), s tem, da pritožnica opredeljeno ne zatrjuje kršitev, s katerimi bi bilo poseženo v njena procesna jamstva.

8.Pritožba ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče podvomilo v ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na mnenjih izvedenk, da ne bi bilo v korist otroka, če bi se ga začasno za čas enega do dveh mesecev namestilo v krizni center ali k tretji osebi ali dodelilo v začasno varstvo in vzgojo predlagateljici. Izvedenki sta pojasnili, da je otrok trenutno v okolju, kjer se počuti varno in je na to okolje čustveno navezan, s tem, da otrokove težave izhajajo iz konfliktnega družinskega okolja, ki sta ga ustvarila njegova starša s svojimi ravnanji in da bi spremembe, kot jih predlaga v predlogu predlagateljica za začasno odredbo, otrokove čustvene težave še bolj intenzivirale, kar bi izzvalo hudo travmatsko reakcijo. Strokovna mnenja izvedenk torej ne pritrjujejo tezi predlagateljice, da bi bilo v korist otroka, da se ga začasno vzame iz okolja kjer živi.

9.Ni sicer izključeno, da bo morda zaradi varstva kratkoročne koristi otroka (ki zajema obdobje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka) in dolgoročne koristi otroka (ki se bo pokazala šele v odrasli dobi) potrebno zavarovati koristi otroka tudi na podoben način, pa vendar sedanje okoliščine takega sklepa ne omogočajo.7 Nobenega dvoma pa ni, kar izhaja iz mnenj izvedenk, da ni primerno, da se sledi željam in pričakovanjem otroka, ki stike s predlagateljico neutemeljeno zavrača. Tak vzorec vedenja otroka destruktivno vpliva na njegov osebnostni razvoj in lahko vodi v osebnostne motnje, česar nasprotni udeleženec očitno ne uspe ponotranjiti. Uporništvo, ki ga otrok kaže ob stikih do predlagateljice, ima lahko številne negativne posledice že v prihajajočem pubertetnem obdobju, ko bodo otrokova nihanja razpoloženja in vedenja nekaj pričakovanega, kot to izpostavljata izvedenki. Otrok torej potrebuje pomoč nasprotnega udeleženca in (še posebej) njegovega družinskega okolja, kjer je sedaj izpostavljen negativnim vsebinam do predlagateljice, da bo lahko presegel negativna stališča do predlagateljice, ki jih izraža z namenom lojalnosti do nasprotnega udeleženca. Kaže se odtujitveni sindrom (Parental Alienation Syndrom),8 ko ravnanja nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja pri otroku povzročajo občutek popolne lojalnosti nasprotnemu udeležencu in odtujenost do predlagateljice. Režim stikov pod nadzorom, kot jih je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo v izpodbijanem sklepu po uradni dolžnosti, je izhodiščna faza za vnovično vzpostavitev rednih stikov otroka s predlagateljico, s tem, da je treba zagotoviti, da se bo otrok znebil zmotnih predstav, ki jih ima do predlagateljice, ki koreninijo v ravnanjih nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja - s tem, da ni moč spregledati preteklih ravnanjih predlagateljice. Primarna obveznost nasprotnega udeleženca torej je, da s svojo starševsko avtoriteto vzpostaviti stanje, da bo otrok razumel pomen in potrebo po stikih s predlagateljico, ker sedaj ni (več) nobenih okoliščin, ki bi bile utemeljen razlog za odklanjanje stikov otroka s predlagateljico, kar pomeni, da tudi ni moč upoštevati mnenja otroka, ki stike s predlagateljico neutemeljeno odklanja.9

10.V kolikor nasprotni udeleženec na ta način ne bo postopal, ga je treba zaradi varstva koristi otroka, ki je ogrožen zaradi njegovih ravnanj, z ustreznimi prisilnimi ukrepi vzpodbuditi, da bo dosledno izvrševal obveznosti iz začasnih odredb - da bo sodeloval na stikih in otroka na stike pripravil, da bo obiskoval in sodeloval na psihoterapijah, ipd. - v nasprotnem pa mu izreči denarne kazni.

11.Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče (še) pojasnjuje, da je predlagateljica nekritična do svojih preteklih ravnanj, na kar opozarjata tudi izvedenki, ki izpostavljata, da mora predlagateljica omejiti želje in pričakovanja, s tem, da primarno upošteva koristi otroka. Nobenega dvoma tudi ni, kar izpostavlja sodišče prve stopnje na podlagi mnenj izvedenk, da starša prevzemata premalo odgovornosti za svoja ravnanja in preveč odgovornosti prelagata na druge, tak vzorec pa je moč znova prepoznati v pritožbenih navedbah, zato podrobnejši odgovor na te pritožbene navedbe ni potreben.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede pritožbenih stroškov

13.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 162/1, 162/1-4, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.