Jedro

Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja, ampak mora biti podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski oz. praktični pomen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, tožene stranke pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka motila tožnico v zadnji mirni posesti parc. št. 94/2 k.o. P. s tem, da je dne 4.9.2004 nametala na to tožničino parcelo v dolžini kakšnih 20 m in širini od 0,5 do 1 m krompirjevico in plevel s svoje parcele št. 94/1 iste k.o., ter da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje, tako da odpelje s tožničine parcele št. 94/2 k.o. P. vso krompirjevico in plevel, ki jo je nametala s svoje parcele št. 94/1 iste k.o., ter da se toženi stranki prepoveduje v bodoče motiti tožnico v posesti njene parcele na enak ali podoben način. Tožnici je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 472.619,50 SIT, v 8-ih dneh.

Zoper sklep se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je izrek sklepa v nasprotju z razlogi in prav tako so v medsebojnem nasprotju sami razlogi izpodbijanega sklepa. Na 4. strani sklepa je v 8. odstavku navedeno, da "sodišče na podlagi uspeha dokaznega postopka zaključuje, da je tožena stranka dne 4.9.2004, predno je začela s kopanjem krompirja, z roba svoje njive krompirjevico nametala na rob parcele tožnice, in sicer v dolžini približno do 1/2 njive, gledano iz smeri hiše P.. Tožnica je svojo parcelo, ki jo od parcele tožene stranke loči kanal, imela v posesti, saj je na njej pridelala žito." Tako sta izpovedali priči E. in A.D., ki ju sodišče šteje za prepričljivi. Prav tako naj bi bila to običajna praksa pri takem kmečkem opravilu. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo motilno dejanje tožene stranke dne 4.9.2004. Ker pa naj 9.9.2004 krompirjevice ne bi bilo več na tožničini njivi, je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj naj s takšnim dejanjem ne bi bil prizadet tožničin ekonomski interes, ker naj bi bila njena njiva neobdelana. Glede fotografije z dne 9.9.2004 tožnica pripominja, da fotografiji z dne 4.9. in 9.9.2004 ne prikazujeta istega dela njive in istega zornega kota, sicer pa je priča A.D. na obravnavi 16.12.2004 na vprašanje pooblaščenca tožene stranke, kje se nahaja krompirjevica, ki se vidi na fotografiji z dne 9.9.2004, odgovorila, da na njivi last B.V.. Zaradi tega se postavlja vprašanje, na podlagi česa se trdi, da na fotografiji z dne 9.9.2004 ni vidna krompirjevica, če je zastopnik tožene stranke, ko je spraševal pričo D., na tej fotografiji videl krompirjevico. Če se k temu doda pričevanje tožničinega moža D.B., da je videl krompirjevico na parceli dne 9.9.2004, je jasno, da ni sporno, da je bila krompirjevica na tožničini njivi tudi po 9.9.2004. Če bi se opravil ogled na kraju samem, bi se ostanki videli še danes. To dokazuje tudi fotografija "A" ( v prilogi spisa), ki je bila posneta konec septembra 2004. Sicer pa fotografija z dne 9.9.2004 ni pomembna, saj se tožbeni zahtevek nanaša na motilno dejanje, ki je bilo izvršeno 4.9.2004. Glede zaslišanja prič N.S., A.S. in R.K. tožnica navaja, da je njihovo zaslišanje v nasprotju z ZPP, saj je bilo predlagano po že zaključenem prvem naroku za glavno obravnavo, in je bila torej tožena stranka s tem predlogom prekludirana. V zvezi z izpovedjo teh prič sodišče prve stopnje očita tožnici, da ni reagirala ali poskušala ovreči njihove izpovedi o tem, kaj naj bi domnevno dejal J.S.. Sodišče pri tem prezre, da tožnica ni bila navzoča na naroku, ko so bile navedene priče zaslišane. Njenemu zastopniku pa v zvezi s tem dogodkom ni bilo ničesar znanega. Ko pa je s tem seznanil tožnico in je tožnica o tem povprašala pričo J.S., je slednji 25.1.2006 poslal sodišču dopis, v katerem je izpovedbe prič demantiral in je kopijo tega dopisa poslal tudi tožničinemu zastopniku. Očitno tožena stranka, po tem, ko je bilo že razsojeno v njeno škodo, ni imela drugega orožja kot predlaganje prič, ki niso govorile resnice. Tožena stranka je predlagala tudi svoje ponovno zaslišanje, čemur pa sodišče utemeljeno ni ugodilo. Glede ekonomskega interesa pa tožnica navaja: parceli pravdnih strank mejita druga na drugo. Drži, da je med pravdnima strankama več odprtih spornih zadev, tudi mejni spor. Vse to pa ob nespornem dejstvu, da je do motilnega dejanja tožene stranke prišlo, nakazuje na potrebo po ugoditvi zahtevku na prepoved nadaljnjega motenja, tudi v primeru, če bi držalo, da je vrnitev v prejšnje stanje že opravljena. Čeprav sodišče meni, da je odlaganje krompirjevice na sosednjo njivo pri takih opravilih običajno in da to ne pomeni motenja posesti, to v danem primeru ne more držati. Tožničin mož je v istem času za kratek čas pustil svojo prikolico na parceli toženih strank. Tudi to je običajno med sosedi, a je kljub temu tožena stranka vložila motenjsko tožbo. Med strankama je več medsebojnih sporov, zato med njima ni običajno, kar je sicer običajno med sosedi v dobrih sosedskih odnosih. Ta trditev sodišča prve stopnje bi lahko držala, če bi tožena stranka priznala, da je nametala krompirjevico na tožničino njivo toliko časa, dokler ni izkopala krompirja in jo nato vzela nazaj. Ker pa tožena stranka zanika dejstva, ki so potrjena s fotografijami in pričami, je jasno, da je ravnala z namenom motiti posest tožnice in ji nagajati. Zato bi sodišče moralo ugoditi zahtevku v celoti, najmanj pa v delu, kjer se zahteva prepoved bodočega motenja. Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker da tožnici ni bila povzročena nobena škoda. Pri tem pa ne upošteva stanja na dan motilnega ravnanja, pač pa sedanje stanje. Ko je bila krompirjevica nametana na tožničino njivo, je to bilo za tožnico škodljivo in moteče, še posebej, ker je to storil sosed, ki ji stalno nagaja in s katerim je v stalnih sporih. Dejstvo, da je v tem trenutku tožničina njiva neobdelana, ne more vplivati na izid pravde oz. na zavrnitev tožničinega zahtevka iz razlogov, ki jih navaja izpodbijani sklep.

Na pritožbo so odgovorile tožene stranke po pooblaščencu s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. V pritožbi navajajo, da dokaz z zaslišanjem prič N.S., A.S. in R.K. ni v nasprotju z ZPP. Za dejstvo, da je tožničin mož po 9.9.2004 premetal krompirjevico, je tožena stranka izvedela šele oktobra 2005, po opravljenem naroku, ko je to povedala priča J.S. in kar so potrdile priče, ki so to slišale. Da je dejansko D.B. premetal krompirjevico, izkazujejo nasprotujoče si navedbe prič tožnice, ki so B. prijatelji. V sporu s toženimi strankami pa je tudi priča S.. Pričanje zakoncev E. in A.D. je neskladno, nasprotujoče si in v nasprotju s pričanjem ostalih prič ter v nasprotju s fotografijami in izpovedjo pravdnih strank. Ti priči nista videli toženih strank metati krompirjevice. Isti dogodek, ki naj bi ga skupaj opazovali, opisujeta povsem različno. Tudi stanje na fotografijah z dne 16.8.2004, 9.9.2004 in fotografiji "A" (konec septembra 2004) ni isto, celo E.D. se fotografija "A" zdi bolj prepričljiva od fotografije z dne 9.9.2004. To kaže, da ne E. ne A.D. nista videla toženih strank 4.9.2004 premetati krompirjevice, saj si nista edina niti v tem, ali so jo premetale vse tožene stranke, ali samo V.K., niti si nista edina, kdaj se je to dogajalo, zjutraj ali popoldne. Dejstvo je, da se 4.9.2004 krompirjevica ni premetavala, kar kaže fotografija z dne 9.9.2004, ki je bila posneta z drugim namenom (zaradi motilnih dejanj s prikolico). Priče, zaslišane na zadnjem naroku, pa so povedale, kdo je to storil in da je to očitno "gospod B. ponovno nagajal", kot je to počel že s prikolicami. O dopisu z dne 25.1.2006, na katerega se sklicuje pritožba, pa toženim strankam ni nič znanega. Potrebno pa je pritrditi razlogovanju izpodbijanega sklepa o ekonomskem interesu. Pomembno je, ne samo, da na njivi tožnice, potem, ko je le-ta požela žito (pred 16.8.2004), tam ni vršila nobenih opravil (orala, sejala), ampak tudi, da je krompirjevica že zdavnaj zgnila in je ni več (torej je pognojila njivo), da tudi sicer kmetje puščajo krompirjevico na njivi, da zgnije in pognoji zemljo, ter da krompirjevica ni plevel, ampak v bistvu naravno gnojilo, ki ne more predstavljati škode, še posebej ne na neobdelani njivi, katere tožnica ni obdelala niti v preteklem letu.

Pritožba ni utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, uveljavljani pritožbeni razlog kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP pa tudi ni podan. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka 4.9.2004 premetala krompirjevico z roba svoje njive na tožničino parcelo v dolžini približno do polovice njive in s tem storila očitano motilno dejanje. To je sodišče prve stopnje zaključilo predvsem na podlagi izpovedi prič E. in A.D. in to tudi ustrezno obrazložilo. Vendar pa je ocenilo, da s tem ni bil prizadet tožničin ekonomski interes (njiva je ostala neobdelana (pri čemer se ni sklicevalo na fotografijo z dne 9.9.2004, kot protispisno navaja pritožba, ampak iz novembra 2005 in priči, E.D. in tožničinega moža D.B.), tožnici ni nastala nobena škoda, tožene stranke ni vodila težnja po dejanski posesti - neposredni dejanski oblasti nad stvarjo), zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Taka odločitev pa ne predstavlja očitanega nasprotja po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Ob ugotovljenem premetanju krompirjevice na tožničino njivo dne 4.9.2004 je tudi nepomemben očitek zaslišanja (prepozno predlaganih) prič N.S., A.S. in R.K., saj kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje glede očitanega dejanja dne 4.9.2004 ni oprlo na izpovedi teh prič, niti na fotografiji z dne 9.9.2004 oz. konca septembra (fotografija "A") - kot že pritožba sama navaja, se je tožba nanašala na "premetanje krompirjevice" dne 4.9.2004 ( fotografije z dne 4.9.2004, katero omenja pritožba, v spisu ni) in ne 9.9.2004 oz. konec septembra.

Neutemeljena je pritožbena graja prvostopenjske odločitve, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati pravno upošteven poseg v posest. Kdaj je to, je dejansko in deloma pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti v vsakem konkretnem primeru posebej. Posest je namreč razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh, in je neposredna dejanska oblast nad stvarjo bistveni element posesti (1. odst. 24. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Vsaka sprememba dejanskega stanja pa ne pomeni motenja, ampak mora biti podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski oz. praktični pomen. Tožbena podlaga, na katero je bilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vezano, je bila zgolj trditev, da je tožena stranka nametala krompirjevico na tožničino njivo in jo s tem motila v posesti parc. št.94/2 k.o. P., ni pa sploh bilo trditev glede motenja v smislu motenja "neposredne dejanske oblasti nad stvarjo", v čem se je ta spremenila zaradi nametane kromirjevice oz. pomenila pravno upoštevno spremembo dejanskega stanja na njivi, kar bi opravičevalo sodno varstvo, ki ga daje sodišče v motenjski pravdi. Tožnica šele v pritožbi navaja, da je bilo nametanje krompirjevice na njeno njivo moteče, kaj več pa tudi v pritožbi ne pojasni. Sklicuje se na druge medsebojne spore, kar pa v obravnavani motenjski pravdi ni pomembno. Zato, ob odsotnosti ustrezne trditvene podlage, prvostopenjska odločitev ne more biti drugačna od izpodbijane, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (čeprav iz drugih, uvodoma navedenih razlogov ). Pritožba je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje kot tako zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP). Ker tožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške, tožene stranke pa stroške odgovora na pritožbo, ki k rešitvi zadeve ni pripomogel (154.,155., 165. čl. ZPP).