P-8/02

10. 7. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Ljutomeru, na seji dne 10. julija 2002

odločilo:

1.Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo solastniškega deleža A. A. na zemljiščih parc. št. 612/2, 489, 500/1, 610 in 612/2 k.o. Ž. ter parc. št. 15/1 in 14/1 k.o. Z. je pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.

2.Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo solastniškega deleža B. B. in C. C. na zemljiščih parc. št. 612/2, 489, 500/1, 610 in 612/2 k.o. Ž. ter parc. št. 15/1 in 14/1 k.o. Z. je pristojna Upravna enota Ljutomer.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.A. A. je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, ki so bila podržavljena njej in njenima bratoma B. in C. C. Upravna enota Ljutomer je z dopisom št. 321-383/92 z dne 17. 3. 1998 zadevo odstopila Okrajnemu sodišču v Ljutomeru.

2.Okrajno sodišče v Ljutomeru meni, da je prišlo do podržavljenja nepremičnin, vrnitev katerih zahteva vlagateljica zahteve za denacionalizacijo, na podlagi odločbe Komisije za arondacijo Skupščine Občine Ljutomer št. 320-32/62-89 z dne 28. 3. 1964 in ne na podlagi pravnega posla - kupne pogodbe z dne 12. 7. 1962.

B.

3.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je bil pravni temelj podržavljenja premoženja predpis, ki je naveden v 29. točki 3. člena ZDen, ali pravni posel iz 5. člena ZDen.

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ), že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Taka je tudi obravnavana zadeva glede nepremičnin, ki so bile predmet tako kupne pogodbe z dne 12. 7. 1962 kot tudi odločbe o arondaciji št. 320-32/62-89 z dne 28. 3. 1964, vendar le v delu, ki se nanaša na solastniški delež A. A. To pogodbo je namreč podpisala le A. A. Iz potrdila št. 465-22/62-3 z dne 15. 11. 1962 je razvidno, da je tej pogodbi dal svojo pritrditev Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Ljutomer. Kot je razvidno iz zapisa št. M 493/62-2 z dne 17. 11. 1962, ki je na zadnji strani pogodbe, tudi Okrajno javno pravobranilstvo ni imelo "pomislekov proti pravni veljavnosti pogodbe". V obravnavani zadevi je torej šlo za pogodbeni prenos njenega solastniškega deleža na nepremičninah, ki so navedene v kupni pogodbi. Iz arondacijske odločbe namreč ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Arondacijska odločba z dne 28. 3. 1964 tako ni mogla biti posledica arondacijskega postopka, ki bi bil izveden po določbah TZIKZ, temveč je bil podlaga za njeno izdajo poprej sklenjen pravni posel. Zato je glede tega solastniškega deleža kasneje izdana odločba o arondaciji zgolj fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe o zemljiškoknjižnem vpisu. Po navedenem je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo premoženja A. A. pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru (1. točka izreka).

7.Druga dva solastnika, B. B. in C. C., v imenu katerih je tudi vložena zahteva za denacionalizacijo, pa navedene kupne pogodbe nista podpisala. Ta pravni posel torej ni mogel biti pravna podlaga za prenos njunega lastniškega deleža v družbeno lastnino. Če pravni temelj za podržavljenje premoženja ni bil pravni posel, pa okrajno sodišče ne more biti pristojno za odločanje o denacionalizaciji. Zato je za odločanje o utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki naj bi bilo podržavljeno B. in C. C., pristojna Upravna enota Ljutomer (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenija (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić