Jedro

Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, št.464-04-25/93 z dne 29.11.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Sekretariata za kmetijstvo občine Brežice št.464-9/89-9 z dne 27.10.1993, s katerim je navedeni prvostopni upravni organ ugotovil, da je njegova odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada št.464-9/89 z dne 15.1.1991, postala dne 18.1.1991 izvršljiva ter dovolil njeno izvršbo, tožnikoma pa zagrozil z denarno kaznijo v znesku 50.000 SIT, če bosta še naprej posedovala oziroma obdelovala del njune parcele št.148 k.o. ..., ki je zajet v novo parcelo št.778 k.o. ..., in dodeljen F.N. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe pravilen in zakonit, saj pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč po 2.odstavku 95. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l.SRS, št.17/86 - prečiščeno besedilo) ne zadrži njene izvršitve, odločba prve stopnje pa postane po določbi 3.točke 2.odstavka 270.člena zakona o splošnem upravnem postopku izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži njene izvršitve. Tožnika sta bila z vročitvijo odločbe o novi razdelitvi zemljišč seznanjena z njeno vsebino in bi morala svoja dotedanja zemljišča prepustiti lastnikom, ki so navedeni v odločbi, ki je glede na navedena zakonska določila z vročitvijo postala izvršljiva.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo zaradi razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč vložila pritožbo, ki še ni rešena, zato navedena odločba, na katero se sklicuje tožena stranka, ni ne pravnomočna in ne izvršljiva.Nadalje navajata še da kolikor se tožena stranka sklicuje na začasno posest, bi morala tudi izvršba vsebovati začasno posest, saj po 3.točki izreka navedene odločbe komasacijski udeleženci pridobijo lastništvo in dokončno posest zemljišča iz komasacijskega sklada po pravnomočnosti te odločbe, ki pa do dneva vložitve tožbe ni nastopila. Menita tudi, da mora biti glede na to, ker se izvršba nanaša na del parcele 148, točno opisano, za kateri del te parcele gre.Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožbi je moralo sodišče ugoditi, vendar iz drugih razlogov, kot jih navajata tožnika v tožbi.

Po določbi 93. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. SRS št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur. l. RS, št.9/90 in 5/91) upravni organ uvede komasacijske udeležence v posest zemljišč, ki so jim dodeljena z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, s tem, da jim dodeljena zemljišča pokaže v naravi (1.in 2.odstavek 93.člena).Posest komasacijskih udeležencev na zemljiščih, ki so jim bila dodeljena z odločbo, torej nastane z dejanjem upravnega organa, to je s seznanitvijo komasacijskih udeležencev z njim dodeljenimi zemljišči v naravi, ki sledi izdaji odločbe. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem zemljišč (2.odstavek 93.člena ZKZ). Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec nasproti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (Ur. l. SFRJ, št.6/80, 20/80 in 36/90). Kot izhaja iz določb 1.in 2. odstavka 93. člena ZKZ, mora biti dodeljeno zemljišče pokazano komasacijskemu udeležencu po uradni dolžnosti. Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, ali je bilo sporno zemljišče komasacijskemu udeležencu F. N. po izdaji odločbe o novi razdelitvi zemljišč pokazano ali ne. Ta okoliščina tudi v izpodbijani odločbi ni ugotovljena, je pa bistvena, ker bi lahko vplivala na rešitev zadeve. Ker glede na navedeno sodišče ni moglo rešiti spora, je na podlagi 2.odstavka 39.člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Zakon o upravnih sporih in zakon o temeljih lastninskopravnih razmerij je sodišče uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 1/91-I).