Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Če v revizijskem postopku ni sporna celotna davčna obveznost, naložena v izpodbijani odločbi in navedena kot vrednost spora, Vrhovno sodišče pa z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z vrednostnim pogojem, določenim v 1. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 0610-2081/2010-02-0803-22 z dne 13. 4. 2011, s katero je prvostopenjski davčni organ v drugič ponovljenem postopku revidentki za leto 2001 dodatno odmeril davek od dobička pravnih oseb od davčne osnove 106.273,38 EUR v znesku 26.568,34 EUR. Odločil je, da mora biti davek plačan v 30 dneh od vročitve odločbe, ter pri tem ugotovil, da je zavezanec omenjeno obveznost že poravnal po prvi odmerni odločbi z dne 27. 1. 2004 in da sta mu bila na podlagi druge odmerne odločbe z dne 24. 10. 2007 vrnjena preveč plačana davka v višini 8.651,12 EUR in zamudne obresti, povrnitve stroškov pa ni zahteval. Davčni organ druge stopnje je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno s svojo odločbo, št. DT-499-14-24/2010-2 z dne 14. 4. 2011. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tem navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Iz podatkov upravnega spisa te zadeve izhaja, da se je revidentki na podlagi izpodbijanega akta od davčne osnove 106.273,38 EUR za leto 2001 dodatno odmeril davek v višini 26.568,34 EUR. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil davek dodatno odmerjen zato, ker je revidentka v obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 2001 neupravičeno uveljavljala odhodke iz amortizacije motornega kolesa v znesku 398.532,80 SIT, amortizacije prodanih nepremičnin v znesku 5.257.860,28 SIT, amortizacije lokala na Fužinah v znesku 211.124,00 SIT in investicijske olajšave za nakup lokala na Fužinah v znesku 20.250.368,00 SIT. Iz naslova oblikovanja revalorizacijskega izida za gostinski lokal na Fužinah pa so bili revidentki zmanjšani prihodki v znesku 70.869,00 SIT.

7. Glede na okoliščine obravnavanega primera, ko je v zadevi sporen le del v izpodbijani odločbi odmerjenega davka, kar je posledica povečanja davčne osnove za lokal na Fužinah, ko torej ni sporna celotna višina odmerjenega davka, to je 26.568,34 EUR, temveč le njen del, ki pa ga revizija ne navaja, in z vpogledom v upravni spis ni mogoče na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, kakšna je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma ali ta očitno in jasno presega mejno vrednost 20.000,00 EUR, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v zadevi X Ips 146/2010 z dne 24. 2. 2011 in je skladno tudi s stališčem, ki ga je Ustavno sodišče RS sprejelo v zadevi Up-2344/08 z dne 17. 9. 2009. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 98. člena ZUS-1. 9. Revident sam trpi svoje stroške tega postopka v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.