Jedro

V izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati v pobot terjatev, ki naj bi jo imel dolžnik iz druge pravdne zadeve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 17.10.1997. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je preveč prosto interpretiralo zakonodajalca, saj izenačuje postopek in posledice ob ugovoru dolžnika in ob delitvi dolžnikovega premoženja. Dolžnik pojasnjuje, da še ni izkoristil pravice za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe. Upnik je na naroku priznal, da med njima obstoji tudi drugi pravni posel, v katerem je upnik dolžnik in zato dolžnik lahko delno pobota svojo terjatev. V izvršbi ni mogoče spremeniti določb pravnomočne sodbe, saj skuša upnik prisiliti sodišče, da z izračuni tolarske protivrednosti izterja dolg. Poleg tega je terjatev dolžnikove soproge iz drugega pravnega posla in o tem ima pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. V postopku je še vpis terjatve dolžnikove žene na to nepremičnino v zemljiško knjigo.

Na vročeno pritožbo upnik ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga je podal še po prej veljavnem zakonu o izvršilnem postopku (ZIP). Dolžnik je namreč vložil ugovor proti sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo zaradi izterjave tolarske protivrednosti 20.000 DEM po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani V P 328/90 z dne 1.12.1993. Predlagana izvršba je glasila na polovico dolžnikove nepremičnine, vpisane v vl.št. 48 k. o., pri čemer je druga polovica nepremičnine last njegove žene.

Dolžnik ponavlja ugovorne navedbe tudi v pritožbi in trdi, da bi lahko in da bo vložil pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom z dne 8.12.1998 (list.št. 39) dolžnika napotilo na pravdo, to je, da vloži tožbo na nedopustnost izvršbe, saj je trdil, da je poplačal svoje terjatve in o tem predložil kopije čekov. V zahtevanem roku in vse do danes dolžnik ni vložil tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno nadaljevalo postopek in štelo, da dolžnik svojih trditev ni dokazal. Dolžnik se je v postopku ves čas branil z ugovori, da mu upnik dolguje iz drugega pravnega posla določene zneske in zatrjuje, da je prišlo vsaj do delnega pobota. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pobotni ugovor mogoče podati le do konca glavne obravnave, torej niti v pritožbenem postopku ne, kaj šele v fazi izvršbe (primerjaj določbo 3. odst. 352. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP oziroma sedaj 15. čl. ZIZ). Če ima dolžnik proti upniku drugi pravnomočni in izvršljivi pravni naslov, bo moral vložiti samostojno izvršbo ali pa doseči z upnikom sporazum. Nadalje dolžnik trdi, da je pripravljen izpolniti tolarski znesek, in da upnik zahteva nekaj drugega, kar je v izvršilnem naslovu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik zahteval to, kar je bilo prisojeno v pravnomočni sodbi, ki je podlaga izvršilnemu postopku, to je tolarsko protivrednost zahtevanih zneskov v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in s pripadki kot v sodbi V P 323/93. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni spreminjalo izvršilnega naslova.

Nazadnje pritožba še uveljavlja, da ima dolžnikova žena še določene terjatve na nepremičnini, na kateri zahteva upnik izvršbo. Pritožbeno sodišče presoja napadeni sklep po stanju in dejstvih, ki so bila ugotovljena v izpodbijanem sklepu. V postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni predložil nobenih dokazov o tem, da bi bile podane ovire za izvršbo na nepremičnini. O tem je tudi pribavilo podatke zemljiške knjige, dolžnik pa o nasprotnem ni predložil dokazov.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobenih kršitev postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).