Jedro

Če je tožniku sodno varstvo zagotovljeno pred specializiranim delovnim sodiščem, niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje v upravnem sporu o posegu v ustavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrglo tožnikovo tožbo z dne 21.12.2007 proti odločbi tožene stranke z dne 24.10.2007, kot prezgodaj vloženo (1. točka izreka) ter na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožnik trpi svoje stroške tega postopka (2. točka izreka). Z omenjeno odločbo tožene stranke je bilo odločeno, da se tožniku z dnem 5.11.2007 razveljavi imenovanje v uradniški naziv gradbeni inšpektor III, ter da mu z dnem razveljavitve imenovanja v naziv preneha delovno razmerje v Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Izpodbijana odločitev je bila, po navedbah v izpodbijanem sklepu, tožniku vročena 25.10.2007, o pritožbi, ki jo je vložil 28.10.2007, pa je bilo odločeno na podlagi 35. in 39. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 56/02 in nadaljnji) s sklepom z dne 28.11.2007. Z njim je bil prvi odstavek izreka odločbe prve stopnje odpravljen, drugi odstavek izreka pa spremenjen tako, da je tožniku kot javnemu uslužbencu prenehalo delovno razmerje z dnem dokončnosti te odločbe. Omenjeni sklep je bil tožnikovem pooblaščencu vročen 3.1.2008, ko je po ugotovitvah sodišča prve stopnje postala izpodbijana prvostopna odločba dokončna in je glede na določbo 1. odstavka 28. člena ZUS-1 pričel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe. Ker torej z dnem 21.12.2007, ko je bila tožba vložena, rok za njeno vložitev še ni pričel teči, jo je sodišče kot prezgodaj vloženo zavrglo. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika, po katerem ta trpi svoje stroške tega postopka, pa je sodišče prve stopnje utemeljilo na 4. odstavku 25. člena ZUS-1. Tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe ZJU (24., 25. in 39. člena), določb ZUS-1, določb ZUP o vročanju, ker sodišče ni pravilno ovrednotilo njegove vloge z dne 28.1.2008, ki je vsebovala modificirani tožbeni zahtevek ter bi jo zato moralo šteti in obravnavati kot pravočasno tožbo. Navaja, da drugostopni organ o pritožbi, ki jo je dne 30.10.2007 vložil zoper odločbo, izpodbijano v upravnem sporu, ni odločil v predpisanem 30-dnevnem roku. Zato njegova tožba, s katero je začel upravni spor, glede na določbo 2. odstavka 39. člena ZJU ni preuranjena, ampak je podana v zakonitem roku. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da naj bi odločba postala dokončna s 3.1.2008, ko so njegovi pooblaščenci prejeli sklep Komisije Vlade RS za pritožbe z dne 28.11.2007, saj bi omenjeni sklep moral biti vročen njemu osebno, ne pa njegovim pravnim zastopnikom. Tožena stranka mu je po več urgencah omenjeni sklep vročila 24.1.2008. Tudi materialno pravo glede vprašanj prenehanja delovnega razmerja javnega uslužbenca je bilo napačno uporabljeno. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu. Priglaša stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Z odločbo, izpodbijano v obravnavanem upravnem sporu (odločba MOP, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Urada predstojnika z dne 24.10.2007), in sklepom Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (sklep z dne 28.11.2007), izdanim v zvezi s tožnikovo pritožbo zoper omenjeno odločbo prve stopnje, je bilo odločeno o tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja oziroma o prenehanju njegovega delovnega razmerja. Zoper takšno odločitev (sklep) o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja je po izrecni zakonski določbi 4. odstavka 24. člena ZJU sicer dovoljeno sodno varstvo, vendar pred delovnim sodiščem, pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. V obravnavanem primeru je tožnik (tako izhaja iz sodnega spisa) kot javni uslužbenec sodno varstvo v skladu z omenjeno zakonsko določbo tudi že uveljavil pred delovnim sodiščem, kjer je izpodbijal drugostopenjski sklep v zvezi s prvostopenjsko odločbo, ki je o njegovem zahtevku odločilo s sodbo z dne 6.2.2008. Zato je po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju tožnikove tožbe na podlagi določb 36. člena ZUS-1 pravilna; dejstvo, da temelji zavrženje tožnikove tožbe na 2. točki (tožba naj bi bila bila vložena prezgodaj), ne pa na 4. točki (akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu), pa na samo odločitev (zavrženje tožbe) nima vpliva.

V upravnem sporu sicer res odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika ob pogojih 4. člena ZUS-1, torej če tožniku ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo tožniku kot javnemu uslužbencu zagotovljeno pred delovnim sodiščem na podlagi 4. odstavka 24. člena ZJU, po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje o zatrjevanem posegu v njegove ustavne pravice v upravnem sporu. Zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe zoper odločbo, izpodbijano v upravnem sporu, s katero naj bi se posegalo v tožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, zakonita.

Ker je bila po presoji pritožbenega sodišča tožnikova tožba pravilno zavržena, je posledično pravilna odločitev tudi o tožnikovem stroškovnem zahtevku, ki temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1. Po navedeni zakonski določbi, ki jo navaja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, ali če se postopek ustavi.

Ugovori, ki se nanašajo na nepravilno uporabo materialnega prava v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, za odločitev v zadevi, v kateri se ugotavlja pravilna presoja procesnih predpostavk za vložitev tožbe, niso relevantni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP ter 1. odstavkom 25. člena ZUS-1).