Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kolikor prihranki oziroma premoženje samske osebe ali družine, znesek 13.780,00 EUR dosegajo ali presegajo, le-ta ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Prosilec mora pogoje za dodelitev BPP, torej tudi finančni pogoj, izpolnjevati od vložitve vloge dalje.
Predmetno prošnjo za dodelitev BPP je tožnica vložila 26. 9. 2011 in je bila v času vložitve obravnavane prošnje za BPP še vedno lastnica sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja stavbo, kjer tožnica nesporno ne živi. To pa pomeni, da v času vložitve prošnje za BPP ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev le-te.
Tožba se zavrne.
Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 26. 9. 2011 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi izselitve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi citira 11., 12., ter prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter navaja, da iz listinskih dokazil, ki so priložena prošnji ter dokumentov, pridobljenih s strani organa za BPP, izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje njeno pravico do BPP. Iz baze podatkov GURS namreč izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine št. stavbe 650, št. dela stavbe 1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., kjer tožnica ne živi. Skupna tržna vrednost te nepremičnine po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v register GURS, znaša 168.328,00 EUR. Ta nepremičnina na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ni izvzeta kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Ker tožnica že z vrednostjo tega nepremičnega premoženja presega limit za odobritev BPP, se organ za BPP ni spuščal v presojo drugega premoženja in v presojo lastnega dohodka tožnice. Ker je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, jo je zavrnil skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.
Tožnica v tožbi navaja, da vsi podatki v izpodbijani odločbi niso pravilni. Lastnik stavbe - gospodarskega poslopja s stanovanjem na naslovu ..., parc. št. 612/48, št. stavbe 650, je namreč A.A. Tožničina pokojnina pa znaša 88,92 EUR. K pokojnini je prejemala še 160,00 EUR najemnine, vendar pa B.B. ničesar ne plačuje, odpoved pa se vleče že več kot tri leta. Poudarja, da tudi predhodne stranke niso plačevale najemnine, zato je toliko tožb. Sosedje pa so si prilastiti štiri njene parcele. Za vse te vloge - tožbe je zaprosila le za oprostitev plačila sodne takse, ker so ji sporočili, da ji BPP ne pripada. Navaja tudi, da ji pokojnina ne zadostuje za plačilo položnic, zato je morala prodati vse svoje premičnine. Ker nima nič več prodati, nima dohodka, da bi plačevala odvetniške storitve, zato ji grozi izvršba In 15/2009 2336, In 38/2013 na njene nepremičnine. Če bo kdaj imela sredstva, je pripravljena plačati sodne takse za vse postopke. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.
Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi izselitve po določbi prvega odstavka 12. člena ZBPP ter 13. in 14. člena tega zakona.
Organ za BPP je pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja, poleg navedenih določb ZBPP, pravilno upošteval določbo petega odstavka 152. člena ZUJF, ki določa znesek 13.780,00 EUR prihrankov oziroma premoženja samske osebe ali družine, kot mejo za dodelitev BPP. Kolikor prihranki oziroma premoženje samske osebe ali družine navedeni znesek dosegajo ali presegajo, le-ta ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Po presoji sodišča mora prosilec pogoje za dodelitev BPP, torej tudi finančni pogoj, izpolnjevati od vložitve vloge dalje. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica predmetno vlogo za dodelitev BPP vložila 26. 9. 2011. Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP svojo odločitev v izpodbijani odločbo oprl na ugotovitev, da iz podatkov baze GURS izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine št. stavbe 650, št. dela stavbe 1, k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., kjer tožnica ne živi in katerega skupna tržna vrednost po podatkih registra GURS znaša 168.328,00 EUR. Tožnica v tožbi takšni ugotovitvi ugovarja, in sicer navaja, da je lastnik sporne stavbe, ki stoji na parc. št. 612/48, k.o. ..., A.A. Sodišče po vpogledu v sklep Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 14. 11. 2012 (priloga A1), ki ga je tožnica priložila k tožbi, ugotavlja, da se na podlagi notarskega zapisa pogodbe o preužitku SV 704/2012 z dne 24. 10. 2012 dovoli vknjižba lastninske pravice pri sporni parc. št. 612/48 k.o. ... na A.A. ter se izbriše prejšnjega imetnika lastninske pravice pri tej parceli - tožnico, pri čemer ta vpis učinkuje od 25. 10. 2012. Glede na to, da je tožnica, kot že navedeno, predmetno prošnjo za dodelitev BPP vložila 26. 9. 2011, sodišče zaključuje, da je bila v času vložitve obravnavane prošnje za BPP tožnica še vedno lastnica sporne parc. št. 612/48 k.o. ..., št. stavbe 650, ki v naravi predstavlja stavbo na naslovu ..., kjer tožnica nesporno ne živi. To pa pomeni, da v času vložitve prošnje za BPP ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev le-te. Same vrednosti sporne nepremičnine parc. št. 612/48 k.o. ..., ki jo je organ za BPP upošteval pri odločitvi in izhaja iz množičnega vrednotenja nepremičnin po podatkih GURS, namreč tožnica ne izpodbija.
Glede na navedeno tožbene navedbe o višini tožničine pokojnine na odločitev ne morejo vplivati.
Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.