Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.

Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.

Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.

Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.

V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.

V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.

V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.

V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.

Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.

Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.

Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.

Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovora na pritožbo v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 plačati 10.431,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 dalje. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 plačati 10.431,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 dalje. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 plačati 10.431,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 dalje. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 plačati 10.431,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2020 dalje. Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v celoti. Uveljavlja je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne ter pritožbene stroške tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v celoti. Uveljavlja je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne ter pritožbene stroške tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v celoti. Uveljavlja je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne ter pritožbene stroške tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala v celoti. Uveljavlja je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne ter pritožbene stroške tožene stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica vtožuje od tožene stranke plačilo pogodbene kazni zaradi zamude pri izvršitvi gradbenih del v pogodbeno predvidenem roku. Z Gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo mostu čez reko A. v naselju A. (sklop št. 2) z dne 24. 4. 2019, h kateri sta sklenili še Aneks št. 1 z dne 6. 6. 2019 in Aneks št. 2 z dne 7. 10. 2019 (nadalje: Gradbena pogodba), se je toženka kot izvajalka gradbenih del zavezala opraviti gradbena dela na mostu čez reko A. za tožnico kot naročnico gradbenih del. V 21. členu Gradbene pogodbe je bilo določeno, da lahko naročnik v primeru zamude pri izvedbi del za vsak dan zamude zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 0,1 % od vrednosti pogodbenih del z DDV, vendar ne več kot 10 % skupne pogodbene vrednosti z DDV. Rok dokončanja del je bil z Aneksom št. 2 podaljšan do 29. 11. 2019. Toženka je tožnico po izteku roka za dokončanje del z dopisom z dne 27. 11. 2019, ki ga je tožnica prejela dne 16. 12. 2019, zahtevala podaljšanje roka, kar pa ni pravočasno. Ker tožnica dodatnih del ni naročila, razlog za zamudo pri zaključku del ni bil na strani tožeče stranke. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Gradbene pogodbe kot datum dokončanja del šteje datum kvalitetnega pregleda. Kvalitetni pregled je bil v skladu s 24. členom Gradbene pogodbe opravljen v roku petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, zato je zamuda tožene stranke z dokončanjem del trajala do 27. 12. 2019. Tožeča stranka (zanjo župan) si je dne 27. 12. 2019 tudi pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, kar pomeni, da je nemudoma sporočila dolžniku, da si pridržuje to pravico.

5.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica vtožuje od tožene stranke plačilo pogodbene kazni zaradi zamude pri izvršitvi gradbenih del v pogodbeno predvidenem roku. Z Gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo mostu čez reko A. v naselju A. (sklop št. 2) z dne 24. 4. 2019, h kateri sta sklenili še Aneks št. 1 z dne 6. 6. 2019 in Aneks št. 2 z dne 7. 10. 2019 (nadalje: Gradbena pogodba), se je toženka kot izvajalka gradbenih del zavezala opraviti gradbena dela na mostu čez reko A. za tožnico kot naročnico gradbenih del. V 21. členu Gradbene pogodbe je bilo določeno, da lahko naročnik v primeru zamude pri izvedbi del za vsak dan zamude zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 0,1 % od vrednosti pogodbenih del z DDV, vendar ne več kot 10 % skupne pogodbene vrednosti z DDV. Rok dokončanja del je bil z Aneksom št. 2 podaljšan do 29. 11. 2019. Toženka je tožnico po izteku roka za dokončanje del z dopisom z dne 27. 11. 2019, ki ga je tožnica prejela dne 16. 12. 2019, zahtevala podaljšanje roka, kar pa ni pravočasno. Ker tožnica dodatnih del ni naročila, razlog za zamudo pri zaključku del ni bil na strani tožeče stranke. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Gradbene pogodbe kot datum dokončanja del šteje datum kvalitetnega pregleda. Kvalitetni pregled je bil v skladu s 24. členom Gradbene pogodbe opravljen v roku petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, zato je zamuda tožene stranke z dokončanjem del trajala do 27. 12. 2019. Tožeča stranka (zanjo župan) si je dne 27. 12. 2019 tudi pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, kar pomeni, da je nemudoma sporočila dolžniku, da si pridržuje to pravico.

5.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica vtožuje od tožene stranke plačilo pogodbene kazni zaradi zamude pri izvršitvi gradbenih del v pogodbeno predvidenem roku. Z Gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo mostu čez reko A. v naselju A. (sklop št. 2) z dne 24. 4. 2019, h kateri sta sklenili še Aneks št. 1 z dne 6. 6. 2019 in Aneks št. 2 z dne 7. 10. 2019 (nadalje: Gradbena pogodba), se je toženka kot izvajalka gradbenih del zavezala opraviti gradbena dela na mostu čez reko A. za tožnico kot naročnico gradbenih del. V 21. členu Gradbene pogodbe je bilo določeno, da lahko naročnik v primeru zamude pri izvedbi del za vsak dan zamude zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 0,1 % od vrednosti pogodbenih del z DDV, vendar ne več kot 10 % skupne pogodbene vrednosti z DDV. Rok dokončanja del je bil z Aneksom št. 2 podaljšan do 29. 11. 2019. Toženka je tožnico po izteku roka za dokončanje del z dopisom z dne 27. 11. 2019, ki ga je tožnica prejela dne 16. 12. 2019, zahtevala podaljšanje roka, kar pa ni pravočasno. Ker tožnica dodatnih del ni naročila, razlog za zamudo pri zaključku del ni bil na strani tožeče stranke. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Gradbene pogodbe kot datum dokončanja del šteje datum kvalitetnega pregleda. Kvalitetni pregled je bil v skladu s 24. členom Gradbene pogodbe opravljen v roku petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, zato je zamuda tožene stranke z dokončanjem del trajala do 27. 12. 2019. Tožeča stranka (zanjo župan) si je dne 27. 12. 2019 tudi pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, kar pomeni, da je nemudoma sporočila dolžniku, da si pridržuje to pravico.

5.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica vtožuje od tožene stranke plačilo pogodbene kazni zaradi zamude pri izvršitvi gradbenih del v pogodbeno predvidenem roku. Z Gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo mostu čez reko A. v naselju A. (sklop št. 2) z dne 24. 4. 2019, h kateri sta sklenili še Aneks št. 1 z dne 6. 6. 2019 in Aneks št. 2 z dne 7. 10. 2019 (nadalje: Gradbena pogodba), se je toženka kot izvajalka gradbenih del zavezala opraviti gradbena dela na mostu čez reko A. za tožnico kot naročnico gradbenih del. V 21. členu Gradbene pogodbe je bilo določeno, da lahko naročnik v primeru zamude pri izvedbi del za vsak dan zamude zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 0,1 % od vrednosti pogodbenih del z DDV, vendar ne več kot 10 % skupne pogodbene vrednosti z DDV. Rok dokončanja del je bil z Aneksom št. 2 podaljšan do 29. 11. 2019. Toženka je tožnico po izteku roka za dokončanje del z dopisom z dne 27. 11. 2019, ki ga je tožnica prejela dne 16. 12. 2019, zahtevala podaljšanje roka, kar pa ni pravočasno. Ker tožnica dodatnih del ni naročila, razlog za zamudo pri zaključku del ni bil na strani tožeče stranke. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Gradbene pogodbe kot datum dokončanja del šteje datum kvalitetnega pregleda. Kvalitetni pregled je bil v skladu s 24. členom Gradbene pogodbe opravljen v roku petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, zato je zamuda tožene stranke z dokončanjem del trajala do 27. 12. 2019. Tožeča stranka (zanjo župan) si je dne 27. 12. 2019 tudi pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, kar pomeni, da je nemudoma sporočila dolžniku, da si pridržuje to pravico.

6.Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prvo zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del tožeči stranki poslala dne 12. 12. 2019, ki jo je tožeča stranka prejela 16. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo glede na datum vpisa v gradbeni dnevnik (12. 12. 2019), v katerem tožena stranka omenja dopis z zahtevo za podaljšanje roka z dne 27. 11. 2021. Sodišče prve stopnje je takšen sklep podprlo s splošnimi življenjskimi izkušnjami, po katerih je rok štirih dni običajen čas, v katerem se pošta vroča naslovniku. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da tožeči stranki dne 12. 12. 2019 ni poslala nobene pošte, vendar pa to za odločitev ni bistveno. S pritožbo namreč ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevo za podaljšanje roka prejela šele dne 16. 12. 2019, torej po tem, ko je že potekel rok za izvedbo del (29. 11. 2019), ki je bil dogovorjen z Aneksom št. 2. Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša, čemur pa toženka ni zadostila.

6.Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prvo zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del tožeči stranki poslala dne 12. 12. 2019, ki jo je tožeča stranka prejela 16. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo glede na datum vpisa v gradbeni dnevnik (12. 12. 2019), v katerem tožena stranka omenja dopis z zahtevo za podaljšanje roka z dne 27. 11. 2021. Sodišče prve stopnje je takšen sklep podprlo s splošnimi življenjskimi izkušnjami, po katerih je rok štirih dni običajen čas, v katerem se pošta vroča naslovniku. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da tožeči stranki dne 12. 12. 2019 ni poslala nobene pošte, vendar pa to za odločitev ni bistveno. S pritožbo namreč ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevo za podaljšanje roka prejela šele dne 16. 12. 2019, torej po tem, ko je že potekel rok za izvedbo del (29. 11. 2019), ki je bil dogovorjen z Aneksom št. 2. Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša, čemur pa toženka ni zadostila.

6.Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prvo zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del tožeči stranki poslala dne 12. 12. 2019, ki jo je tožeča stranka prejela 16. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo glede na datum vpisa v gradbeni dnevnik (12. 12. 2019), v katerem tožena stranka omenja dopis z zahtevo za podaljšanje roka z dne 27. 11. 2021. Sodišče prve stopnje je takšen sklep podprlo s splošnimi življenjskimi izkušnjami, po katerih je rok štirih dni običajen čas, v katerem se pošta vroča naslovniku. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da tožeči stranki dne 12. 12. 2019 ni poslala nobene pošte, vendar pa to za odločitev ni bistveno. S pritožbo namreč ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevo za podaljšanje roka prejela šele dne 16. 12. 2019, torej po tem, ko je že potekel rok za izvedbo del (29. 11. 2019), ki je bil dogovorjen z Aneksom št. 2. Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša, čemur pa toženka ni zadostila.

6.Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prvo zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del tožeči stranki poslala dne 12. 12. 2019, ki jo je tožeča stranka prejela 16. 12. 2019. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo glede na datum vpisa v gradbeni dnevnik (12. 12. 2019), v katerem tožena stranka omenja dopis z zahtevo za podaljšanje roka z dne 27. 11. 2021. Sodišče prve stopnje je takšen sklep podprlo s splošnimi življenjskimi izkušnjami, po katerih je rok štirih dni običajen čas, v katerem se pošta vroča naslovniku. Tožena stranka v pritožbi sicer trdi, da tožeči stranki dne 12. 12. 2019 ni poslala nobene pošte, vendar pa to za odločitev ni bistveno. S pritožbo namreč ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevo za podaljšanje roka prejela šele dne 16. 12. 2019, torej po tem, ko je že potekel rok za izvedbo del (29. 11. 2019), ki je bil dogovorjen z Aneksom št. 2. Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša, čemur pa toženka ni zadostila.

7.V pritožbi tožena stranka trdi, da naj bi prvi dopis tožeči stranki poslala po pošti že dne 27. 11. 2019, kasneje pa naj bi ji po elektronski poti poslala še en dopis, ki ga je tožeča stranka prejela dne 16. 12. 2019. Te trditve pritožbenega sodišča ne prepričajo, saj toženka ni dokazala, da bi tožnici dne 27. 11. 2019 res poslala dopis z zahtevo za podaljšanje roka. Tožena stranka je v spis predložila dopis, na katerem je sicer zapisan datum 27. 11. 2019, vendar pa je opremljen z dohodnim žigom Občine B. z dne 16. 12. 2019. To nadalje pomeni, da je ta dopis tožnica prejela po pošti in ne po elektronski poti. V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019. Nenazadnje bi lahko tožnici zahtevo za podaljšanje roka (pravočasno) posredovala z vpisom v gradbeni dnevnik. Da je tožeča stranka dne 16. 12. 2019 prejela (edino) zahtevo za podaljšanje roka je prepričljivo potrdila tudi zaslišana priča D. D. Iz navedenih razlogov je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo v izpovedbo priče E. E., vpisa v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 pa ni štelo za verodostojnega. Tem dokazilom ni mogoče pokloniti vere niti zato, ker iz vpisa izvajalca del (zanj E. E.) v gradbeni dnevnik dne 5. 12. 2019 izhaja zgolj ugotovitev, da je prišlo do zamude pri izvedbi pogodbenih del. Dopis z zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del, ki naj bi bil tožeči stranki poslan dne 27. 11. 2019, namreč v gradbenem dnevniku dne 5. 12. 2019 ni bil omenjen.

7.V pritožbi tožena stranka trdi, da naj bi prvi dopis tožeči stranki poslala po pošti že dne 27. 11. 2019, kasneje pa naj bi ji po elektronski poti poslala še en dopis, ki ga je tožeča stranka prejela dne 16. 12. 2019. Te trditve pritožbenega sodišča ne prepričajo, saj toženka ni dokazala, da bi tožnici dne 27. 11. 2019 res poslala dopis z zahtevo za podaljšanje roka. Tožena stranka je v spis predložila dopis, na katerem je sicer zapisan datum 27. 11. 2019, vendar pa je opremljen z dohodnim žigom Občine B. z dne 16. 12. 2019. To nadalje pomeni, da je ta dopis tožnica prejela po pošti in ne po elektronski poti. V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019. Nenazadnje bi lahko tožnici zahtevo za podaljšanje roka (pravočasno) posredovala z vpisom v gradbeni dnevnik. Da je tožeča stranka dne 16. 12. 2019 prejela (edino) zahtevo za podaljšanje roka je prepričljivo potrdila tudi zaslišana priča D. D. Iz navedenih razlogov je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo v izpovedbo priče E. E., vpisa v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 pa ni štelo za verodostojnega. Tem dokazilom ni mogoče pokloniti vere niti zato, ker iz vpisa izvajalca del (zanj E. E.) v gradbeni dnevnik dne 5. 12. 2019 izhaja zgolj ugotovitev, da je prišlo do zamude pri izvedbi pogodbenih del. Dopis z zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del, ki naj bi bil tožeči stranki poslan dne 27. 11. 2019, namreč v gradbenem dnevniku dne 5. 12. 2019 ni bil omenjen.

7.V pritožbi tožena stranka trdi, da naj bi prvi dopis tožeči stranki poslala po pošti že dne 27. 11. 2019, kasneje pa naj bi ji po elektronski poti poslala še en dopis, ki ga je tožeča stranka prejela dne 16. 12. 2019. Te trditve pritožbenega sodišča ne prepričajo, saj toženka ni dokazala, da bi tožnici dne 27. 11. 2019 res poslala dopis z zahtevo za podaljšanje roka. Tožena stranka je v spis predložila dopis, na katerem je sicer zapisan datum 27. 11. 2019, vendar pa je opremljen z dohodnim žigom Občine B. z dne 16. 12. 2019. To nadalje pomeni, da je ta dopis tožnica prejela po pošti in ne po elektronski poti. V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019. Nenazadnje bi lahko tožnici zahtevo za podaljšanje roka (pravočasno) posredovala z vpisom v gradbeni dnevnik. Da je tožeča stranka dne 16. 12. 2019 prejela (edino) zahtevo za podaljšanje roka je prepričljivo potrdila tudi zaslišana priča D. D. Iz navedenih razlogov je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo v izpovedbo priče E. E., vpisa v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 pa ni štelo za verodostojnega. Tem dokazilom ni mogoče pokloniti vere niti zato, ker iz vpisa izvajalca del (zanj E. E.) v gradbeni dnevnik dne 5. 12. 2019 izhaja zgolj ugotovitev, da je prišlo do zamude pri izvedbi pogodbenih del. Dopis z zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del, ki naj bi bil tožeči stranki poslan dne 27. 11. 2019, namreč v gradbenem dnevniku dne 5. 12. 2019 ni bil omenjen.

7.V pritožbi tožena stranka trdi, da naj bi prvi dopis tožeči stranki poslala po pošti že dne 27. 11. 2019, kasneje pa naj bi ji po elektronski poti poslala še en dopis, ki ga je tožeča stranka prejela dne 16. 12. 2019. Te trditve pritožbenega sodišča ne prepričajo, saj toženka ni dokazala, da bi tožnici dne 27. 11. 2019 res poslala dopis z zahtevo za podaljšanje roka. Tožena stranka je v spis predložila dopis, na katerem je sicer zapisan datum 27. 11. 2019, vendar pa je opremljen z dohodnim žigom Občine B. z dne 16. 12. 2019. To nadalje pomeni, da je ta dopis tožnica prejela po pošti in ne po elektronski poti. V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019. Nenazadnje bi lahko tožnici zahtevo za podaljšanje roka (pravočasno) posredovala z vpisom v gradbeni dnevnik. Da je tožeča stranka dne 16. 12. 2019 prejela (edino) zahtevo za podaljšanje roka je prepričljivo potrdila tudi zaslišana priča D. D. Iz navedenih razlogov je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo v izpovedbo priče E. E., vpisa v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 pa ni štelo za verodostojnega. Tem dokazilom ni mogoče pokloniti vere niti zato, ker iz vpisa izvajalca del (zanj E. E.) v gradbeni dnevnik dne 5. 12. 2019 izhaja zgolj ugotovitev, da je prišlo do zamude pri izvedbi pogodbenih del. Dopis z zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del, ki naj bi bil tožeči stranki poslan dne 27. 11. 2019, namreč v gradbenem dnevniku dne 5. 12. 2019 ni bil omenjen.

8.Tudi priča F. F., nadzornik gradbišča, je izpovedal, da mu dopis z dne 27. 11. 2019 ni bil posredovan, niti mu ni bil dan v vednost, zahteva za podaljšanje roka pa mu tudi ni bila ustno posredovana. Tožena stranka verodostojnost njegove izpovedbe v pritožbi neuspešno napada z zatrjevanim nasprotjem med njegovo izpovedbo in vpisom v gradbeni dnevnik. Tudi to je neutemeljeno, saj toženka zahteve za podaljšanje roka ni podala z vpisom v gradbeni dnevnik, temveč se je pri vpisu v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 sklicevala na pisni dopis z dne 27. 11. 2019. Iz dnevnega lista gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019 je nadalje razvidno, da je odgovorni nadzornik s svojim podpisom potrdil zabeležene podatke o opravljanju del tega dne (vremenske razmere, kratek opis del), ni pa potrdil dodatnega vpisa izvajalca del, ki se nanaša na dopis z dne 27. 11. 2019. Zatrjevana kontradiktornost med izpovedbo priče in listinami (listom gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019) zato ni podana.

8.Tudi priča F. F., nadzornik gradbišča, je izpovedal, da mu dopis z dne 27. 11. 2019 ni bil posredovan, niti mu ni bil dan v vednost, zahteva za podaljšanje roka pa mu tudi ni bila ustno posredovana. Tožena stranka verodostojnost njegove izpovedbe v pritožbi neuspešno napada z zatrjevanim nasprotjem med njegovo izpovedbo in vpisom v gradbeni dnevnik. Tudi to je neutemeljeno, saj toženka zahteve za podaljšanje roka ni podala z vpisom v gradbeni dnevnik, temveč se je pri vpisu v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 sklicevala na pisni dopis z dne 27. 11. 2019. Iz dnevnega lista gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019 je nadalje razvidno, da je odgovorni nadzornik s svojim podpisom potrdil zabeležene podatke o opravljanju del tega dne (vremenske razmere, kratek opis del), ni pa potrdil dodatnega vpisa izvajalca del, ki se nanaša na dopis z dne 27. 11. 2019. Zatrjevana kontradiktornost med izpovedbo priče in listinami (listom gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019) zato ni podana.

8.Tudi priča F. F., nadzornik gradbišča, je izpovedal, da mu dopis z dne 27. 11. 2019 ni bil posredovan, niti mu ni bil dan v vednost, zahteva za podaljšanje roka pa mu tudi ni bila ustno posredovana. Tožena stranka verodostojnost njegove izpovedbe v pritožbi neuspešno napada z zatrjevanim nasprotjem med njegovo izpovedbo in vpisom v gradbeni dnevnik. Tudi to je neutemeljeno, saj toženka zahteve za podaljšanje roka ni podala z vpisom v gradbeni dnevnik, temveč se je pri vpisu v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 sklicevala na pisni dopis z dne 27. 11. 2019. Iz dnevnega lista gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019 je nadalje razvidno, da je odgovorni nadzornik s svojim podpisom potrdil zabeležene podatke o opravljanju del tega dne (vremenske razmere, kratek opis del), ni pa potrdil dodatnega vpisa izvajalca del, ki se nanaša na dopis z dne 27. 11. 2019. Zatrjevana kontradiktornost med izpovedbo priče in listinami (listom gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019) zato ni podana.

8.Tudi priča F. F., nadzornik gradbišča, je izpovedal, da mu dopis z dne 27. 11. 2019 ni bil posredovan, niti mu ni bil dan v vednost, zahteva za podaljšanje roka pa mu tudi ni bila ustno posredovana. Tožena stranka verodostojnost njegove izpovedbe v pritožbi neuspešno napada z zatrjevanim nasprotjem med njegovo izpovedbo in vpisom v gradbeni dnevnik. Tudi to je neutemeljeno, saj toženka zahteve za podaljšanje roka ni podala z vpisom v gradbeni dnevnik, temveč se je pri vpisu v gradbeni dnevnik z dne 12. 12. 2019 sklicevala na pisni dopis z dne 27. 11. 2019. Iz dnevnega lista gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019 je nadalje razvidno, da je odgovorni nadzornik s svojim podpisom potrdil zabeležene podatke o opravljanju del tega dne (vremenske razmere, kratek opis del), ni pa potrdil dodatnega vpisa izvajalca del, ki se nanaša na dopis z dne 27. 11. 2019. Zatrjevana kontradiktornost med izpovedbo priče in listinami (listom gradbenega dnevnika z dne 12. 12. 2019) zato ni podana.

9.Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi z delom zamujala iz razlogov na strani tožnice. V kolikor bi bila nezmožnost opravljanja del z več kot 15 delavci razlog za njeno zamudo pri opravljanju del, bi bila dolžna toženka že tekom opravljanja del na to opozoriti tožnico, česar pa ni storila. Trditev toženke, da bi bil to razlog za zamudo, pa ni potrdil niti nadzornik gradbišča. Prav tako je sodišče prve stopnje izpovedbo priče E. E., da naj bi bile tiste leto neugodne vremenske razmere oziroma da naj bi 15 dni močno deževalo, utemeljeno ocenilo kot neprepričljivo, saj iz gradbenega dnevnika zgolj za 12. in 13. 11. 2019 izhaja, da je bil tega dne dež.

9.Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi z delom zamujala iz razlogov na strani tožnice. V kolikor bi bila nezmožnost opravljanja del z več kot 15 delavci razlog za njeno zamudo pri opravljanju del, bi bila dolžna toženka že tekom opravljanja del na to opozoriti tožnico, česar pa ni storila. Trditev toženke, da bi bil to razlog za zamudo, pa ni potrdil niti nadzornik gradbišča. Prav tako je sodišče prve stopnje izpovedbo priče E. E., da naj bi bile tiste leto neugodne vremenske razmere oziroma da naj bi 15 dni močno deževalo, utemeljeno ocenilo kot neprepričljivo, saj iz gradbenega dnevnika zgolj za 12. in 13. 11. 2019 izhaja, da je bil tega dne dež.

9.Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi z delom zamujala iz razlogov na strani tožnice. V kolikor bi bila nezmožnost opravljanja del z več kot 15 delavci razlog za njeno zamudo pri opravljanju del, bi bila dolžna toženka že tekom opravljanja del na to opozoriti tožnico, česar pa ni storila. Trditev toženke, da bi bil to razlog za zamudo, pa ni potrdil niti nadzornik gradbišča. Prav tako je sodišče prve stopnje izpovedbo priče E. E., da naj bi bile tiste leto neugodne vremenske razmere oziroma da naj bi 15 dni močno deževalo, utemeljeno ocenilo kot neprepričljivo, saj iz gradbenega dnevnika zgolj za 12. in 13. 11. 2019 izhaja, da je bil tega dne dež.

9.Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi z delom zamujala iz razlogov na strani tožnice. V kolikor bi bila nezmožnost opravljanja del z več kot 15 delavci razlog za njeno zamudo pri opravljanju del, bi bila dolžna toženka že tekom opravljanja del na to opozoriti tožnico, česar pa ni storila. Trditev toženke, da bi bil to razlog za zamudo, pa ni potrdil niti nadzornik gradbišča. Prav tako je sodišče prve stopnje izpovedbo priče E. E., da naj bi bile tiste leto neugodne vremenske razmere oziroma da naj bi 15 dni močno deževalo, utemeljeno ocenilo kot neprepričljivo, saj iz gradbenega dnevnika zgolj za 12. in 13. 11. 2019 izhaja, da je bil tega dne dež.

10.Prav tako je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožeča stranka naročila izvedbo dodatnih del, saj bi se morali pogodbeni stranki za morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe dogovoriti pisno v obliki aneksa k gradbeni pogodbi (35. člen Gradbene pogodbe). Pisni aneks za izvedbo del (po vpisu projektanta z dne 14. 11. 2019) ni bil sklenjen, tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi morebitnim (ustnim) dogovorom o izvedbi dodatnih del, ki bi ga sklenili pravdni stranki. Predlagani dokaz z zaslišanjem projektanta zato predstavlja neprimeren dokaz za dokazovanje trditev o naročilu dodatnih del, saj je bilo morebitno naročilo dodatnih del stvar dogovora med naročnikom (tožečo stranko) in izvajalcem del (toženo stranko). Prav tako tožena stranka neutemeljeno trdi, da naj bi sklenitev aneksa ni bila potrebna zaradi manj del. Po mnenju pritožbenega sodišča bi moral biti, v skladu z Gradbeno pogodbo, dogovor o izvedbi dodatnih del v vsakem primeru sklenjen v obliki pisnega aneksa, ne glede na to, ali so bila na projektu tudi manj dela. S sklicevanjem na manj dela tožena stranka ne uspe prepričati niti zato, ker je bil končni obračun del, iz katerega so razvidna manj dela, narejen šele dne 7. 2. 2020, torej potem, ko so bila dela že končana.

10.Prav tako je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožeča stranka naročila izvedbo dodatnih del, saj bi se morali pogodbeni stranki za morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe dogovoriti pisno v obliki aneksa k gradbeni pogodbi (35. člen Gradbene pogodbe). Pisni aneks za izvedbo del (po vpisu projektanta z dne 14. 11. 2019) ni bil sklenjen, tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi morebitnim (ustnim) dogovorom o izvedbi dodatnih del, ki bi ga sklenili pravdni stranki. Predlagani dokaz z zaslišanjem projektanta zato predstavlja neprimeren dokaz za dokazovanje trditev o naročilu dodatnih del, saj je bilo morebitno naročilo dodatnih del stvar dogovora med naročnikom (tožečo stranko) in izvajalcem del (toženo stranko). Prav tako tožena stranka neutemeljeno trdi, da naj bi sklenitev aneksa ni bila potrebna zaradi manj del. Po mnenju pritožbenega sodišča bi moral biti, v skladu z Gradbeno pogodbo, dogovor o izvedbi dodatnih del v vsakem primeru sklenjen v obliki pisnega aneksa, ne glede na to, ali so bila na projektu tudi manj dela. S sklicevanjem na manj dela tožena stranka ne uspe prepričati niti zato, ker je bil končni obračun del, iz katerega so razvidna manj dela, narejen šele dne 7. 2. 2020, torej potem, ko so bila dela že končana.

10.Prav tako je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožeča stranka naročila izvedbo dodatnih del, saj bi se morali pogodbeni stranki za morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe dogovoriti pisno v obliki aneksa k gradbeni pogodbi (35. člen Gradbene pogodbe). Pisni aneks za izvedbo del (po vpisu projektanta z dne 14. 11. 2019) ni bil sklenjen, tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi morebitnim (ustnim) dogovorom o izvedbi dodatnih del, ki bi ga sklenili pravdni stranki. Predlagani dokaz z zaslišanjem projektanta zato predstavlja neprimeren dokaz za dokazovanje trditev o naročilu dodatnih del, saj je bilo morebitno naročilo dodatnih del stvar dogovora med naročnikom (tožečo stranko) in izvajalcem del (toženo stranko). Prav tako tožena stranka neutemeljeno trdi, da naj bi sklenitev aneksa ni bila potrebna zaradi manj del. Po mnenju pritožbenega sodišča bi moral biti, v skladu z Gradbeno pogodbo, dogovor o izvedbi dodatnih del v vsakem primeru sklenjen v obliki pisnega aneksa, ne glede na to, ali so bila na projektu tudi manj dela. S sklicevanjem na manj dela tožena stranka ne uspe prepričati niti zato, ker je bil končni obračun del, iz katerega so razvidna manj dela, narejen šele dne 7. 2. 2020, torej potem, ko so bila dela že končana.

10.Prav tako je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožeča stranka naročila izvedbo dodatnih del, saj bi se morali pogodbeni stranki za morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe dogovoriti pisno v obliki aneksa k gradbeni pogodbi (35. člen Gradbene pogodbe). Pisni aneks za izvedbo del (po vpisu projektanta z dne 14. 11. 2019) ni bil sklenjen, tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi morebitnim (ustnim) dogovorom o izvedbi dodatnih del, ki bi ga sklenili pravdni stranki. Predlagani dokaz z zaslišanjem projektanta zato predstavlja neprimeren dokaz za dokazovanje trditev o naročilu dodatnih del, saj je bilo morebitno naročilo dodatnih del stvar dogovora med naročnikom (tožečo stranko) in izvajalcem del (toženo stranko). Prav tako tožena stranka neutemeljeno trdi, da naj bi sklenitev aneksa ni bila potrebna zaradi manj del. Po mnenju pritožbenega sodišča bi moral biti, v skladu z Gradbeno pogodbo, dogovor o izvedbi dodatnih del v vsakem primeru sklenjen v obliki pisnega aneksa, ne glede na to, ali so bila na projektu tudi manj dela. S sklicevanjem na manj dela tožena stranka ne uspe prepričati niti zato, ker je bil končni obračun del, iz katerega so razvidna manj dela, narejen šele dne 7. 2. 2020, torej potem, ko so bila dela že končana.

11.Tožena stranka nadalje s pritožbo neuspešno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede pravočasnega pridržka za uveljavljanje pogodbene kazni, saj so vsi zaslišani izpovedali, da je župan tožeče stranke že ob kvalitetnem pregledu del izjavil, da bo občina vztrajala pri zahtevku za plačilo pogodbene kazni. Tudi priča E. E. je potrdil, da je o pridržku pogodbene kazni govoril župan (poleg njega pa predsednik občinske uprave) že dne 27. 12. 2019. Tako je, poleg D. D., izpovedal tudi F. F., ki je potrdil, da je župan izjavil, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del ter da je zato treba upoštevati pogodbena določila v zvezi s pogodbeno kaznijo. Izpovedbi prič, katerih zaslišanje je predlagala tožeča stranka (D. D. in F. F.) nista nejasni in neprepričljivi, njuni izpovedbi pa je potrdila tudi priča tožene stranke E. E. Ker si je tožeča stranka dne 27. 12. 2019 pravočasno pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sklicevanje sodišča prve stopnje na primopredajni zapisnik z dne 7. 2. 2020 ni bistveno.

11.Tožena stranka nadalje s pritožbo neuspešno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede pravočasnega pridržka za uveljavljanje pogodbene kazni, saj so vsi zaslišani izpovedali, da je župan tožeče stranke že ob kvalitetnem pregledu del izjavil, da bo občina vztrajala pri zahtevku za plačilo pogodbene kazni. Tudi priča E. E. je potrdil, da je o pridržku pogodbene kazni govoril župan (poleg njega pa predsednik občinske uprave) že dne 27. 12. 2019. Tako je, poleg D. D., izpovedal tudi F. F., ki je potrdil, da je župan izjavil, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del ter da je zato treba upoštevati pogodbena določila v zvezi s pogodbeno kaznijo. Izpovedbi prič, katerih zaslišanje je predlagala tožeča stranka (D. D. in F. F.) nista nejasni in neprepričljivi, njuni izpovedbi pa je potrdila tudi priča tožene stranke E. E. Ker si je tožeča stranka dne 27. 12. 2019 pravočasno pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sklicevanje sodišča prve stopnje na primopredajni zapisnik z dne 7. 2. 2020 ni bistveno.

11.Tožena stranka nadalje s pritožbo neuspešno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede pravočasnega pridržka za uveljavljanje pogodbene kazni, saj so vsi zaslišani izpovedali, da je župan tožeče stranke že ob kvalitetnem pregledu del izjavil, da bo občina vztrajala pri zahtevku za plačilo pogodbene kazni. Tudi priča E. E. je potrdil, da je o pridržku pogodbene kazni govoril župan (poleg njega pa predsednik občinske uprave) že dne 27. 12. 2019. Tako je, poleg D. D., izpovedal tudi F. F., ki je potrdil, da je župan izjavil, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del ter da je zato treba upoštevati pogodbena določila v zvezi s pogodbeno kaznijo. Izpovedbi prič, katerih zaslišanje je predlagala tožeča stranka (D. D. in F. F.) nista nejasni in neprepričljivi, njuni izpovedbi pa je potrdila tudi priča tožene stranke E. E. Ker si je tožeča stranka dne 27. 12. 2019 pravočasno pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sklicevanje sodišča prve stopnje na primopredajni zapisnik z dne 7. 2. 2020 ni bistveno.

11.Tožena stranka nadalje s pritožbo neuspešno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede pravočasnega pridržka za uveljavljanje pogodbene kazni, saj so vsi zaslišani izpovedali, da je župan tožeče stranke že ob kvalitetnem pregledu del izjavil, da bo občina vztrajala pri zahtevku za plačilo pogodbene kazni. Tudi priča E. E. je potrdil, da je o pridržku pogodbene kazni govoril župan (poleg njega pa predsednik občinske uprave) že dne 27. 12. 2019. Tako je, poleg D. D., izpovedal tudi F. F., ki je potrdil, da je župan izjavil, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del ter da je zato treba upoštevati pogodbena določila v zvezi s pogodbeno kaznijo. Izpovedbi prič, katerih zaslišanje je predlagala tožeča stranka (D. D. in F. F.) nista nejasni in neprepričljivi, njuni izpovedbi pa je potrdila tudi priča tožene stranke E. E. Ker si je tožeča stranka dne 27. 12. 2019 pravočasno pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sklicevanje sodišča prve stopnje na primopredajni zapisnik z dne 7. 2. 2020 ni bistveno.

12.Sodišče prve stopnje je pogodbeno kazen pravilno obračunalo za čas od 30. 11. 2019 do 27. 12. 2019. Kot izhaja iz že obrazloženega tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja. Pogodbeni stranki sta se nadalje z Gradbeno pogodbo dogovorili za rok petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, v katerem mora biti opravljen kvalitetni pregled (prvi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožeča stranka je takšen dogovor spoštovala, saj je bil kvalitetni pregled opravljen v roku treh dni po obvestilu tožene stranke. V skladu z Gradbeno pogodbo se je zato za dan uspešnega zaključka del štel dan kvalitetnega pregleda, s čimer je bila uspešno opravljena primopredaja del (smiselno drugi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je z deli končala že dne 24. 12. 2019, saj to glede na Gradbeno pogodbo ni odločilno. Obračun pogodbene kazni je po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

12.Sodišče prve stopnje je pogodbeno kazen pravilno obračunalo za čas od 30. 11. 2019 do 27. 12. 2019. Kot izhaja iz že obrazloženega tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja. Pogodbeni stranki sta se nadalje z Gradbeno pogodbo dogovorili za rok petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, v katerem mora biti opravljen kvalitetni pregled (prvi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožeča stranka je takšen dogovor spoštovala, saj je bil kvalitetni pregled opravljen v roku treh dni po obvestilu tožene stranke. V skladu z Gradbeno pogodbo se je zato za dan uspešnega zaključka del štel dan kvalitetnega pregleda, s čimer je bila uspešno opravljena primopredaja del (smiselno drugi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je z deli končala že dne 24. 12. 2019, saj to glede na Gradbeno pogodbo ni odločilno. Obračun pogodbene kazni je po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

12.Sodišče prve stopnje je pogodbeno kazen pravilno obračunalo za čas od 30. 11. 2019 do 27. 12. 2019. Kot izhaja iz že obrazloženega tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja. Pogodbeni stranki sta se nadalje z Gradbeno pogodbo dogovorili za rok petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, v katerem mora biti opravljen kvalitetni pregled (prvi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožeča stranka je takšen dogovor spoštovala, saj je bil kvalitetni pregled opravljen v roku treh dni po obvestilu tožene stranke. V skladu z Gradbeno pogodbo se je zato za dan uspešnega zaključka del štel dan kvalitetnega pregleda, s čimer je bila uspešno opravljena primopredaja del (smiselno drugi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je z deli končala že dne 24. 12. 2019, saj to glede na Gradbeno pogodbo ni odločilno. Obračun pogodbene kazni je po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

12.Sodišče prve stopnje je pogodbeno kazen pravilno obračunalo za čas od 30. 11. 2019 do 27. 12. 2019. Kot izhaja iz že obrazloženega tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja. Pogodbeni stranki sta se nadalje z Gradbeno pogodbo dogovorili za rok petih delovnih dni po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del, v katerem mora biti opravljen kvalitetni pregled (prvi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožeča stranka je takšen dogovor spoštovala, saj je bil kvalitetni pregled opravljen v roku treh dni po obvestilu tožene stranke. V skladu z Gradbeno pogodbo se je zato za dan uspešnega zaključka del štel dan kvalitetnega pregleda, s čimer je bila uspešno opravljena primopredaja del (smiselno drugi odstavek 24. člena Gradbene pogodbe). Tožena stranka zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je z deli končala že dne 24. 12. 2019, saj to glede na Gradbeno pogodbo ni odločilno. Obračun pogodbene kazni je po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

13.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in znašajo 373,32 EUR (odgovor na pritožbo 500 točk po tarifni številki 22/1 OT), ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, nadalje 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Za priznanje več ni podlage v OT, saj so stroški pregleda listin in dokumentacije že vključeni v stroške za odgovor na pritožbo.

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in znašajo 373,32 EUR (odgovor na pritožbo 500 točk po tarifni številki 22/1 OT), ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, nadalje 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Za priznanje več ni podlage v OT, saj so stroški pregleda listin in dokumentacije že vključeni v stroške za odgovor na pritožbo.

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in znašajo 373,32 EUR (odgovor na pritožbo 500 točk po tarifni številki 22/1 OT), ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, nadalje 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Za priznanje več ni podlage v OT, saj so stroški pregleda listin in dokumentacije že vključeni v stroške za odgovor na pritožbo.

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški tožeče stranke so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in znašajo 373,32 EUR (odgovor na pritožbo 500 točk po tarifni številki 22/1 OT), ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, nadalje 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Za priznanje več ni podlage v OT, saj so stroški pregleda listin in dokumentacije že vključeni v stroške za odgovor na pritožbo.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Tako Posebne gradbene uzance 44 Uzanca.

1Tako Posebne gradbene uzance 44 Uzanca.

1Tako Posebne gradbene uzance 44 Uzanca.

1Tako Posebne gradbene uzance 44 Uzanca.

2N. Plavšak v M. Juhart in N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 980.

2N. Plavšak v M. Juhart in N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 980.

2N. Plavšak v M. Juhart in N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 980.

2N. Plavšak v M. Juhart in N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 980.

3Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena OZ).

3Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena OZ).

3Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena OZ).

3Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena OZ).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 251/5

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 251/5

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 251/5

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 251/5 Posebne gradbene uzance (1977) - uzanca 44

Posebne gradbene uzance (1977) - uzanca 44

Posebne gradbene uzance (1977) - uzanca 44

Posebne gradbene uzance (1977) - uzanca 44

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.