Jedro

Iz prvega odstavka 33. člena ZGD-1 izhaja, da pooblastilo v obliki prokure podeli družba. Pooblastitelj je torej družba oziroma v njenem imenu skupščina družbenikov. V obravnavani zadevi iz Družbene pogodbe ne izhaja, da je skupščina tista, ki prekliče prokuro, vendar pa v Družbeni pogodbi tudi ni določeno, da o preklicu prokure odloča poslovodja. V primeru takšne pravne praznine je logičen sklep, da je za preklic prokure pristojen tisti organ družbe, ki je pooblastilo v obliki prokure podelil, torej skupščina družbe.

Za presojo, kdo je pristojen za preklic prokure, je treba uporabiti zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe (skupščine družbenikov in poslovodje). Takšna razlaga pa zahteva presojo, da je v primeru, če iz družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prepustili poslovodji, preklic prokure v pristojnosti skupščine. Zato ne držijo nasprotne trditve v odgovoru na pritožbo, da je v primeru, če družbena pogodba ne določa drugače, preklic prokure v pristojnosti poslovodje, ki zastopa družbo in izraža njeno voljo v razmerju do tretjih. Res je, da poslovodja zastopa družbo in izraža njeno voljo v razmerju do tretjih, a ne takrat, ko je odločanje o določenih vprašanjih v družbi (z namenom) prepuščeno skupščini. Podelitev prokure, s tem pa tudi njen preklic je (zaradi možnega nasprotja interesov med organi družbe) v pristojnosti skupščine in ne poslovodje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se predlog za izbris prokurista iz sodnega registra zavrne.

II.Subjekt vpisa in pritožnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom iz sodnega registra izbrisalo prokurista A. A., EMŠO: xxx, pri čemer mu pooblastilo preneha s 4. 3. 2026.

2.A. A. z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z družbeno pogodbo in 505. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) zaključilo, da je direktor pristojen za preklic prokure in odpoklic prokurista. V 505. člen ZGD-1, je določeno, da družbeniki odločajo o odstavitvi prokurista, prav tako pa je v družbeni pogodbi subjekta vpisa v 15. členu določeno, da ima lahko družba prokurista, ki ga imenuje skupščina. Glede na to, da je za imenovanje prokurista pristojna skupščina, je po mnenju pritožnika pristojna tudi za njegov odpoklic. Ker je prokurista odpoklical direktor, je sprejeta odločitev napačna. Ob odsotnosti zakonskih določb in določb družbene pogodbe glede preklica prokure in odpoklica prokurista, je edina pravilna razlaga, da prokurista odpokliče tisti organ, ki mu je prokuro dodelil, torej skupščina družbe.

2.V zvezi s tem se pritožnik sklicuje tudi na sodno prakso, in sicer odločbo VSL IV Cpg 154/2021, iz katere izhaja, da je treba za preklic prokure uporabiti zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe, ki zahteva, da v primeru, če iz družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le - ta v pristojnosti skupščine. Iz odločbe tudi izhaja, da v primeru, če prokurista imenuje skupščina, lahko tudi prokuro prekliče le skupščina. Ker je VSL v tej zadevi ugotovilo, da v družbeni pogodbi ni določil o preklicu prokure, je svojo odločitev oprlo na 33., 36., 38.a in 505. člen ZGD-1, ki opredeljujejo institut prokure, odpravo nasprotij interesov in zadeve, o katerih odloča skupščina. Oprlo se je tudi na določbo 74. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), iz katere izhaja, da je pooblastilo enostranski pravni posel, ki ga lahko prekliče le pooblastitelj.

2.Iz navedenega izhaja, da je za preklic prokure v obravnavani zadevi pristojna skupščina, ki pa takšnega sklepa ni sprejela.

3.Subjekt vpisa v odgovoru na ugovor nasprotju pritožbenim ugovorom in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Zastopa nasprotno stališče. Upoštevajoč dejstvo, da je subjekt vpisa družba z omejeno odgovornostjo, katere voljo oblikuje poslovodstvo, je slednje v odsotnosti drugačne pogodbene ureditve, tisto, ki sme prokuro, kot posebno vrsto pooblastila, po lastni volji zožiti ali preklicati. Sklicevanje na citirano odločbo VSL ni utemeljeno, ker slednja prezre temeljno pravilo, da gospodarsko družbo zastopa zakoniti zastopnik, izjeme od tega pravila pa morajo biti izrecno normirane. Vprašanje imenovanja ali odpoklica prokurista je mogoče urediti dispozitivno v družbeni pogodbi na način, da prokurista imenuje in/ali odpokliče bodisi skupščina bodisi poslovodstvo. Če to vprašanje ni urejeno, velja, da prokurista na podlagi 505. člena ZGD-1 imenuje skupščina, odpokliče pa ga lahko poslovodstvo, saj gre za vprašanje preklica pooblastila, kot enostranskega posla družbe, v imenu katere voljo oblikuje poslovodstvo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 19. členom Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

6.V sedmi alineji 505. člena ZGD-1 je določeno, da o postavitvi prokurista odločajo družbeniki. Da lahko ima družba prokurista in da o njegovi postavitvi odloča skupščina, torej družbeniki, izhaja tudi iz točke 15 Družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo B. d.o.o., sestavljene v notarskem zapisu SV 416/2023 z dne 20. 4. 2023 (v nadaljevanju Družbena pogodba). Ni pa v zakonu (505. člen ZGD-1) in tudi ne v Družbeni pogodbi določeno, kdo je pristojen za odpoklic prokurista. Po oceni sodišča druge stopnje gre za pravno praznino, ki jo je glede na okoliščine primera treba ustrezno zapolniti.

7.Iz prvega odstavka 33. člena ZGD-1 izhaja, da pooblastilo v obliki prokure podeli družba. Pooblastitelj je torej družba oziroma v njenem imenu skupščina družbenikov. Kot je že bilo navedeno, v obravnavani zadevi iz Družbene pogodbe ne izhaja, da je skupščina tista, ki prekliče prokuro, vendar pa v Družbeni pogodbi tudi ni določeno, da o preklicu prokure odloča poslovodja. V primeru takšne pravne praznine je logičen sklep, da je za preklic prokure pristojen tisti organ družbe, ki je pooblastilo v obliki prokure podelil, torej skupščina družbe.

8.V tem kontekstu sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča v zadevi VSL IV Cpg 154/2021 z dne 21. 4. 2021, da družbeniki v skladu s 505. členom ZGD-1 (enako izhaja tudi iz točke 18 Družbene pogodbe) po eni strani odločajo skupno o bistvenih vprašanjih, od katerih je odvisen obstoj družbe, po drugi strani pa tudi o zadevah, pri katerih obstaja možnost nasprotujočih se interesov med skupščino in poslovodjem. In ena od takšnih zadev je zagotovo postavitev (in tudi odpoklic) prokurista, razen, če so družbeniki v družbeni pogodbi to odločitev prepustili poslovodji. Tega v obravnavani zadevi družbeniki subjekta vpisa niso storili. Zato je za presojo, kdo je pristojen za preklic prokure, treba uporabiti zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe (skupščine družbenikov in poslovodje). Takšna razlaga pa zahteva presojo, da je v primeru, če iz družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prepustili poslovodji, preklic prokure v pristojnosti skupščine. Zato ne držijo nasprotne trditve v odgovoru na pritožbo, da je v primeru, če družbena pogodba ne določa drugače, preklic prokure v pristojnosti poslovodje, ki zastopa družbo in izraža njeno voljo v razmerju do tretjih. Res je, da poslovodja zastopa družbo in izraža njeno voljo v razmerju do tretjih, a ne takrat, ko je odločanje o določenih vprašanjih v družbi (z namenom) prepuščeno skupščini. Podelitev prokure, s tem pa tudi njen preklic je (zaradi možnega nasprotja interesov med organi družbe) v pristojnosti skupščine in ne poslovodje.

9.Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlog za izbris prokurista iz sodnega registra zavrnilo (4. točka 39. člena ZSReg)

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, v skladu s katerim v registrskem postopku vsak udeleženec postopka plača svoje stroške.