Jedro

V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR).

Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba

1. v 1. odstavku izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 18.778,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.500.000,00 SIT od 11. 2. 2004 do 31. 12. 2006, od 18.778,16 EUR pa od 1. 1. 2007 do plačila, v roku 15. dni, da ne bo izvršbe.

2. razveljavi v 1. odstavku izreka glede zavrnitve obveznosti plačila 35.887,17 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.600.000,00 SIT od 26. 9. 2001 do 31. 12. 2006 in od 35.887,17 EUR od 1. 1. 2007 do plačila, v 2. in 3. odstavku izreka pa v celoti, in se v razveljavljenem delu vrne zadeva v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi 1. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje (to je glede zavrnitve obveznosti plačila 18.778,16 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od 9,000.000,00 SIT od 26. 9. 2001 do 11. 2. 2004, od 4.500.000,00 SIT od 11.2.2004 do 31. 12. 2006 ter od 18.778,16 EUR od 1. 1. 2007 do plačila).

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 73.443,49 EUR s pp.

2. Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upoštevaje datum sklenitve spornih pogodb (konec leta 2000), je treba skladno s 1060. členom Obligacijskega zakonika uporabiti ZOR.

6. Ker je odgovor na vprašanje, ali so sporne pogodbe veljavne, odločilen za presojo o sankcijah v zvezi z aro zaradi akcesorne narave dogovora o ari (1. odstavek 79. člena ZOR), je pritožbeno sodišče v okviru uradno upoštevanega razloga zmotne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP) moralo najprej pretehtati materialnopravno pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da so bile vse tri sporne pogodbe veljavne. Pri tem je upoštevalo, da mora na ničnost pogodbe sodišče paziti po uradni dolžnosti (109. člen ZOR).

7. Predmet pogodbe o prenosu poslovnega deleža s št. 857/00-6 z dne 18. 12. 2000 (v nadaljevanju Pogodba 1; v prilogi A 2) je bil poslovni delež tožene stranke v družbi T. T. d.o.o.. Pogodba 1 je pisna, ni pa bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, čeprav je Zakon o gospodarskih družbah, ki je veljal konec leta 2000 (ZGD-E) predpisoval, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa (3. odstavek 416. člena ZGD do ZGD-E). Enako določbo pozna sedaj veljavni ZGD- 1 v 3. odstavku 481. člena.

8. V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR). Stranka, ki je aro prejela, mora prav zato v primeru ničnosti pogodbe o glavni obveznosti aro vrniti (prim. pravkar citirano sodbo III Ips 42/2006).

9. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila ara v obravnavanem primeru dana (med drugim) v prid utrditvi obveznosti pravočasnega plačila kupnine po Pogodbi 1 (2. odstavek 3. člena Pogodbe 1). Ker pa nična pogodba ni veljavna in zato ne ustvarja nobenih obveznosti za pogodbeni stranki, je tudi dogovor o ari izgubil svoj smisel. Iz doslej razloženega sledi še, da Pogodba 1 ni bila razdrta 10. 7. 2001, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Predpostavka razdrtja pogodbe po 125. členu ZOR je namreč neizpolnitev (veljavne) pogodbene obveznosti v pogodbeno določenem fiksnem roku. V obravnavanem primeru pa Pogodba 1 zaradi ničnosti za pravdni stranki ni ustvarila nobene veljavne pogodbene obveznosti. Zato tudi razdrta ni mogla biti zaradi opustitve izpolnitve pogodbene obveznosti.

10. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je tožena stranka prejela na račun are 8.800.000,00 takratnih SIT, kar pomeni, da je bila ara dana skladno zapisom v vseh spornih pogodbah. Ker je posledica ničnosti pogodbe dolžnost vsake pogodbene stranke, da vrne drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (1. odstavek 104. člena ZOR), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (na podlagi 4. točke 358. člena ZPP) spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo za znesek 4.500.000,00 takratnih SIT (sedaj 18.778,16 EUR; prim. 2. odstavek 2. člena Pogodbe 1). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da določilo 104. člena ZOR jasno opredeljuje legitimacijo za vrnitveni zahtevek. Zato ni potrebno ugotavljati, ali je morebiti prikrajšan zaradi izpolnitve po nični pogodbi sklenitelj pogodbe ali kdo drug. Ugovor aktivni legitimaciji, češ da je plačilo zneska takratnih 5.800.000,00 SIT izvršil S.Š. in ne tožeča stranka, pa zato v obravnavanem primeru ne more biti utemeljen. Odločitev o začetku teka zakonskih zamudnih obresti z vložitvijo tožbe temelji na 214. členu ZOR.

11. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo na podlagi 4. točke 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v delu, v katerem je zavrnjen tožbeni zahtevek na vrnitev enojne are po Pogodbi 1 v znesku 18.778,16 EUR (1. alineja 1. odstavka izreka te odločbe), ki je vsebovan v zahtevku za vrnitev dvojne are (2. odstavek 80. člena ZOR).

12. Iz doslej razloženega pa je razvidno tudi, zakaj ni utemeljen zahtevek na plačilo 4.500.000,00 takratnih SIT (sedaj 18.778,16 EUR). Tožeča stranka nima zahtevka na plačilo dvojne are (2. odstavek 80. člena ZOR), ker sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR tudi zanjo ne morejo biti utemeljene zaradi akcesorne narave dogovora o ari (1. odstavek 79. člena ZOR; prim. zgoraj). V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo v delu, v katerem je zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo 18.778,16 EUR, potem ko je ugotovilo, da niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (353. člen ZPP; 2. točka izreka te odločbe).

13. Pritožbeno sodišče ne more slediti razlogom izpodbijane sodbe, da je bila edina možnost tožeče stranke, če toženi stranki ni zaupala, da od nje (tudi sodno) zahteva izpolnitev njenih obveznosti, če je menila, da jih tožena stranka ni izpolnila. Tega stališča pritožbeno sodišče ne more sprejeti, ker je bila, vsaj po razumevanju tega sodišča, v prodajnih pogodbah št. 856/00-6 (v prilogi A 3; v nadaljevanju Pogodba 2) in 270/2000-6 (v prilogi A 10; v nadaljevanju Pogodba 3) dogovorjena predčasna izpolnitev obveznosti tožeče stranke.

14. Predmet obeh prodajnih pogodb so nepremičnine, ki se jih je tožena stranka tožeči zavezala izročiti v last. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je bil (in je še vedno) poleg pravnega naslova potreben tudi pridobitni način. Za nepremičnine je to vpis v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR). Tožeča stranka bi, upoštevaje besedilo omenjenih prodajnih pogodb, morala plačati kupnino v celoti, preden je zapadla obveznost tožene stranke, da izstavi zemljiškoknjižno listino, sposobno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pri nepremičninah, ki so bile predmet omenjenih prodajnih pogodb. Obveznost tožene stranke, da tožeči izroči v last prodane nepremičnine, tako da ji takšen vpis omogoči s predložitvijo listine, sposobne za vpis lastninske pravice na ime tožeče stranke pri prodanih nepremičninah v zemljiški knjigi, tako pred plačilom kupnine s strani tožeče stranke še niti ni zapadla. Tovrsten zahtevek pa zaradi neutemeljenosti zato po razumevanju pritožbenega sodišča ne bi pripomogel k odpravi zatrjevanega nezaupanja na strani tožeče stranke glede (ne)možnosti izpolnitve obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki izroči prodane nepremičnine v last. 15. Trditve tožeče stranke v vlogi z dne 2. 7. 2004 na l. št. 26, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR). Če bi se te njene trditve namreč izkazale kot resnične in bi sledila presoja, da so izpolnjene predpostavke iz 123. člena ZOR, pa pritožbeno sodišče opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 483/94 z dne 15. 5. 1997, v kateri je bilo zavzeto stališče, da utemeljeno uveljavljen ugovor ogroženosti v kontekstu 2. odstavka 80. člena ZOR, pomeni, da je do neizpolnitve prišlo zaradi okoliščin na strani tiste pogodbene stranke, ki je bila zavezana, da izpolnitev opravi druga.

16. Iz doslej razloženega sledi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v zvezi z zgoraj citiranimi trditvami tožeče stranke nepopolno ugotovljeno, na kar pritožnica smiselno pravilno opozarja. Podan je razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v delu, v katerem se nanaša na plačilo dvojne are po pogodbah o nakupu nepremičnin (to je za znesek 35.887,17 EUR), moralo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje (2. alineja 1. točke izreka te odločbe). Napotki za nadaljevanje postopka so delno razvidni že iz dosedanje obrazložitve.

17. Pritožbeno sodišče dodaja še naslednje. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil interes tožeče stranke, da kupi "vse skupaj, tako poslovni delež v družbi T.T. d.o.o. kot tudi nepremičnine," kar je bilo toženi stranki tudi znano. Takšno dejansko izhodišče nakazuje vprašanje o neločljivi povezanosti vseh treh predmetov spornih pogodb. Ker pa je pritožbeni postopek pokazal na ničnost Pogodbe 1, bo v nadaljevanju postopka treba odgovoriti na vprašanji, (1) ali gre morda zaradi neločljive povezanosti predmetov vseh treh spornih pogodb (le) za delno ničnost, in nato, (2) ali so sploh izpolnjeni pogoji za delno ničnost iz 105. člena ZOR. O tem se pravdni stranki doslej nista izjasnili, ker niti oni niti sodišče niso podvomili v veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Skladno s pravico do izjave naj sodišče prve stopnje pravdni stranki zato v okviru materialnega procesnega vodstva pozove k ustrezni dopolnitvi trditev, ki bodo omogočale presojo o skupnem namenu sopogodbenic glede predmeta spornih pogodb. Po ustrezno dopolnjenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali sta veljavni Pogodba 3 in Pogodba 2 kljub ničnosti Pogodbe 1. 18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.