Jedro

Če je bil tožnik mnenja, da sodišče prve stopnje krši postopek v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev, da neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov in se o njihovi zavrnitvi tudi ni ustrezno izjavilo, bi moral glede na 286.a in 286.b ZPP na navedene kršitve opozoriti in zahtevati njihovo odpravo takoj po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca oziroma najkasneje v roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo za podajo pripomb k izvedenskem mnenju. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje podano izvedensko mnenje pravilno upoštevalo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Umik pritožbe tožene stranke zoper sklep o nagradi in povračilu stroškov izvedenki se vzame na znanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke z dne 4. 9. 2007 ter, da se v ponovnem postopku pri toženi stranki tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 20. 3. 2007 dalje in se mu od navedenega dne prizna pravica do invalidske pokojnine. Sklenilo je, da tožnik sam nosi stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/08) pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu v novo sojenje. Navaja, da ima hude zdravstvene težave, ki neposredno vplivajo na njegovo delovno zmožnost. Po eni strani trdi, da je za delo nezmožen za delo, dodaja pa, da je njegova delovna zmožnost omejena, torej zmanjšana. Sodišče bi moralo v postopku tožnika zaslišati, izvedenka psihiatrinja pa bi ga morala pred podajo mnenja osebno pregledati. V posledici je izvedensko mnenje pomanjkljivo in ga sodišče ne sme upoštevati. Verodostojno je mnenje specialistke psihiatrije in nevrologije E.O., ki je navedla, da je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana. Izvedenka, ki jo je postavilo sodišče, ni pojasnila, v kolikšnem obsegu je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana, niti kakšna je brez uporabe zdravil. Tožnikovo zdravstveno stanje se poslabšuje, izboljšanja ni pričakovati in ga je potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, niti kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka je na naroku 8. 1. 2009 predlagala, da sodišče v dokazne namene pridobi tožnikov zdravstveni karton pri Zdravstvenem domu v ..., tožnika zasliši in pridobi psihiatrično izvedensko mnenje. Tožnik ni prišel na narok za glavno obravnavo dne 8. 1. 2009, čeprav je bil pravilno vabljen, kar dokazuje povratnica, priložena listu št. 8 v spisu. Prišel tudi ni na kasnejše naroke, za katere je sodišče vabila pravilno vročalo njegovemu pooblaščencu, kot določa 8. odstavek 142. člena ZPP. Pooblaščenec tožnika sodišču ni sporočil imena tožnikovega osebnega zdravnika, kljub temu, da se je k temu zavezal na naroku dne 7. 4. 2009, zato sodišče tudi ni moglo pridobiti zdravstvenega kartona oz. ostale zdravstvene dokumentacije. Sodišče prve stopnje tožnika z namenom ugotovitve zdravstvenih težav res ni zaslišalo in tudi ni pridobilo njegovega zdravstvenega kartona, vendar je to posledica opustitev tožnikovih obveznosti, da navede vsa dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje (1. odstavek 7.člena ZPP). Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je sodišče kršilo postopek, ker tožnika ni zaslišalo. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je sodišče postavilo izvedenko psihiatrične stroke, ki je po preučitvi medicinske dokumentacije v upravnem in sodnem spisu podala mnenje, da pri tožniku ni invalidnosti.

Poleg navedenega opustitev izvedbe predlaganih dokazov, če se izkaže, da je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Po 286.b členu ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Pooblaščencu tožnika je bil vročen sklep sodišča prve stopnje o postavitvi izvedenke psihiatrinje, v katerem ji ni bilo naloženo, da pridobi dodatno zdravstveno dokumentacijo o zdravljenju tožnika oz. njegov zdravstveni karton in tudi ni bilo zahtevano, da izvedensko mnenje poda na podlagi osebnega pregleda tožnika. Stranki k sklepu o postavitvi izvedenke nista podali pripomb ali dodatnih predlogov. Izvedensko mnenje je specialistka psihiatrinja, upoštevajoč tožnikove zdravstvene težave, izdelala na podlagi pregleda zbrane medicinske dokumentacije in ob upoštevanju pravil medicinske znanosti oz. psihiatrične stroke. Psihiatrično izvedensko mnenje je bilo strankama vročeno, dokaz o tem sta priloženi vročilnici k listu št. 29 v spisu. Tožnik je bil z dopisom sodišča z dne 29. 6. 2009 obveščen, da pripomb, podanih po izteku 15 dnevnega roka sodišče ne bo upoštevalo, razen če bo izkazal za verjetno, da pripomb pravočasno brez svoje krivde ni mogel predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče se v obvestilu sicer nepravilno sklicuje na 4. odstavek 25. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo 286.a člena ZPP (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008 velja od 1. 10. 2008) vendar kršitev ni bistvena, ker sta določbi vsebinsko enaki. V postavljenem roku tožnik k mnenju ni podal nikakršnih pripomb ali predlogov, da ga je potrebno dopolniti s pridobitvijo dodatne medicinske dokumentacije in osebnim pregledom tožnika. Tožena stranka k mnenju ni imela pripomb. Če je bil tožnik mnenja, da sodišče prve stopnje krši postopek v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev in da neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov ter se o njihovih zavrnitvi tudi ni ustrezno izjavilo, bi moral v skladu z omenjeno določbo ZPP opozoriti na navedene kršitve in zahtevati odpravo takoj po prejemu sklepa o postavitvi izvedenke oz. najkasneje v roku, ki ga je sodišče določilo za podajo pripomb k izvedenskemu mnenju.

Mnenje o posledicah tožnikovih psihičnih težav za njegovo delovno zmožnost sta v predsodnem postopku skladno podali ustrezno sestavljeni invalidski komisiji I. in II. stopnje, pri delu obeh sta sodelovala specialista psihiatra, pri delu prvostopenjske tudi specialist fiziater in pri delu drugostopenjske specialist medicine dela. V zvezi s pripombami, da komisiji tožnika nista osebno pregledali sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za tujega državljana s prebivališčem v tuji državi. Iz izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje izhaja, da je bil tožnik na komisijo vabljen, vendar se obravnave ni udeležil. Po Pravilniku o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Ur. l. RS, št. 118/2005 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) lahko invalidska komisija I. stopnje poda izvedensko mnenje na podlagi zbrane medicinske in delovne dokumentacije, če se zavarovanec kljub izkazanemu vabilu neopravičeno ne odzove na osebni pregled (3. odstavek 36. člena Pravilnika) oz. če zavarovanec stalno prebiva v tujini (2. alineja 37. člena Pravilnika).

Ni nepomembno, da tožnik izrecno uveljavlja, da je invalid I. kategorije invalidnosti, kar po določbi 1. alinee 2. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v zvezi z 61. členom ZPIZ-1 pomeni, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela oz. je pri njem podana poklicna invalidnost in nima več preostale delovne zmožnosti. Tožnikov poklic v smislu 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1 je po delovni dokumentaciji, ki je priložena v upravnem spisu „komunalni delavec“. V predlogu za uvedbo postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, ki ga je toženi stranki posredovala psihiatrinja, ki tožnika zdravi, ni izrecno navedeno, da je tožnikova delovna zmožnost popolnoma izgubljena, saj v pojasnilih psihiatrinja navaja, da je posledica bolezni tožnikovo zmanjšanje emocionalne, socialne in delovne sposobnosti. Tožnik se zdravi in tudi izvedenka je ugotovila, da vsi dostopni psihiatrični izvidi opisujejo kratek potek bolezni, ki se je pričela v tožnikovi starosti 50 let. Pozno pričeta enostavna shizofrenija bolnika delovno ne onemogoči povsem in popolna izključenost osebe s takšno motnjo iz delovnega in socialnega okolja ni običajna. Ob ustrezni terapiji z zdravili in socioterapiji ter opori svojcev je oseba s takšno motnjo zmožna za delo in vsakodnevna opravila. Občasne hujše težave z motnjami mišljenja in zaznav je mogoče preseči z intenzivnejšim zdravljenjem ter ugotovitvijo začasne nezmožnosti za delo.

Glede na skladna mnenja treh strokovnjakov psihiatrov, zadnjega s strani sodne izvedenke, in ker tožnik v postopku pri sodišču prve stopnje k mnenju ni podal pripomb, mora sodišče izvedensko mnenje v skladu z 286.a členom ZPP upoštevati.

Sodba sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, saj ni nobenih dokazov, da je tožnikova delovna zmožnost popolnoma izgubljena.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Tožena stranka je v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 6. 2009 (list št. 30 v spisu) vložila dne 19. 8. 2009 predlog za popravo, oz. podrejeno pravočasno pritožbo, ki jo je z vlogo z dne 11. 9. 2009 umaknila. Umik pritožbe je po 366. v zvezi s 334. členom ZPP procesno upravičenje stranke. Kot enostranska izjava učinkuje brez aktivnosti sodišča. Ker je pritožba umaknjena preden je sodišče druge stopnje o njej odločalo, je umik le vzelo na znanje.