Jedro

Zavarovalnica (tožnica) ima pravico od zavarovanca (toženca) in odgovornih oseb, ki so izgubile pravice iz zavarovanja, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov (tako tudi drugi odstavek 7. člena ZOZP).

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76282/2015 z dne 6.7.2015 ostane v celoti v veljavi, tako da je toženec dolžan plačati tožnici 1.103,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2015 dalje, 14,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2015 dalje in izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.7.2015 dalje (I. točka izreka); v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (za znesek 1,046,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2015 dalje; II. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni tožnici plačati njene pravdne stroške v višini 224,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti določenega v tej točki izreka, do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe(2) je toženec vložil pravočasno pritožbo, brez navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne. Navaja, da je bila škoda na avtomobilu, sodeč po priloženih slikah, znatno manjša. Tožnica ni predložila računov novih delov, niti ni podala dokaza, da so bili deli resnično zamenjani. Nerazumljivo je, kako lahko uveljavlja škodo zavarovanec tožnice, ki se ni nahajal na mestu nezgode, ampak je z njega odpeljal. Policija je zapisnik naredila na drugi lokaciji, kar lahko sami potrdijo. Sodišče ni zaslišalo nobenega od udeležencev prometne nezgode, navedbe voznika – zavarovanca tožnice, so nesprejemljive, on in toženec sta skupaj zapustila kraj nezgode.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vse pritožbene navedbe toženca se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, to je na pritožbeni razlog, ki je v sporih majhne vrednosti izključen(3). Pritožbeno sodišče je tako vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: - da je toženec dne 6.2.2015 povzročil prometno nesrečo v kateri je bilo poškodovano vozilo oškodovanca S., - da je bila škoda ocenjena na 1.103,69 EUR, - da je ta znesek tožnica oškodovancu izplačala dne 10.4.2015, - da je toženec prostovoljno zapustil kraj prometne nesreče, ne da bi oškodovancu oziroma soudeleženki le te nudil ustrezne podatke (podatke o zavarovanju vozila, osebne podatke), - da je tožnica tožencu dne 3.4.2015 poslala (prvi) opomin s katerim je zahtevala povrnitev izplačanega zneska.

6. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Tožnica (zavarovalnica) uveljavlja povračilni – regresni zahtevek. Ta ima podlago v drugem odstavku 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in v zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so tudi splošni pogoji zavarovanja (120. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Po 5. točki prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-07/13 (priloga A4), zavarovanec (v konkretnem primeru toženec) med drugim izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če voznik po nesreči zapusti mesto prometne nesreče, ne da bi nemudoma posredoval upravičencu svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Po tretjem odstavku istega člena pogojev pa ima zavarovalnica (tožnica) pravico od zavarovanca (toženca) in odgovornih oseb, ki so izgubile pravice iz zavarovanja, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov (tako tudi drugi odstavek 7. člena ZOZP).

7. Pravilno in zakonito je tako sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti izplačani znesek, skupaj z obrestmi (drugi odstavek 299. člena OZ).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (2): Pritožbeno sodišče šteje, da se toženec pritožuje zoper celotni ugodilni del sodbe in ne le zoper odločitev glede povrnitve zneska 1.103,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, torej tudi glede odločitve o povrnitvi zneska 14,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2015 dalje, ki predstavlja obračunane zakonske zamudne obresti in glede odločitve o povrnitvi izvršilnih stroškov v višin 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.7.2015 dalje.

Op. št. (3): Poleg tega je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec za svoje trditve (o drugačnem dejanskem stanju) sploh ni predlagal dokazov.