Jedro

Zakon o dedovanju oziroma zapuščinski postopek ne pozna "podrednega" oblikovanja predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče ni pristojno ugotavljati, ali obstaja katera od terjatev zapustnika kot pozneje najdeno premoženje (ali primarno ali podredno zatrjevana terjatev). Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi moral biti obstoj pozneje najdenega premoženja jasno izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja (zapustnikova vdova), ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. Prvo sodišče v obrazložitvi, razen pavšalne navedbe, da dedinja ni uspela nesporno izkazati obsega dodatne zapuščine, ne poda razlogov za odločitev, navedeno v izreku sklepa. Dedinji zato ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Gre za bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je res skopa, a je kljub temu mogoče iz nje izluščiti razloge, ki omogočajo presojo pravilnosti odločitve prvega sodišča. Prvo sodišče je ugotovilo, da pritožnica ni izkazala obstoja zatrjevanega pozneje najdenega premoženja, ker iz predložene pogodbe ne izhaja, da zatrjevane terjatve obstajajo kot pozneje najdeno premoženje. Te ugotovitve pritožba obrazloženo ne izpodbija. Že iz tega razloga pritožnica s pritožbo ne more uspeti.

5. Že sam predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni bil sklepčen, saj ga ni mogoče uveljavljati na enak način kot v primeru združevanja zahtevkov v pravdi (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zakon o dedovanju oziroma zapuščinski postopek ne pozna "podrednega" oblikovanja predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče ni pristojno ugotavljati, ali obstaja katera od terjatev zapustnika kot pozneje najdeno premoženje (ali primarno ali podredno zatrjevana terjatev). Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi moral biti obstoj pozneje najdenega premoženja jasno izkazan.

6. Dedinja je v predlogu navedla, da naj bi pozneje najdeno premoženje zapustnika predstavljala njegova terjatev do A. A. za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime zapustnika na parceli št. 2201, k. o. ..., do 123/1000, pri čemer se sklicuje na kupoprodajno pogodbo z dne 24. 2. 2006 med A. A. kot prodajalko in zapustnikom kot kupcem. Ta pogodba ne izkazuje nastanka zatrjevane terjatve za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Iz 7. člena pogodbe izhaja, da je v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet prodaje, v teku pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in da je izpolnitev obveznosti A. A. (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zapustniku) odvisna od "ugodne" rešitve sodnega spora ter izpolnitve obveznosti A. A., da poravna svoje obveznosti iz naslova leasing pogodbe in s tem v zvezi doseže ponovno vknjižbo lastninske pravice na prodani nepremičnini na njeno ime (v obsegu do 265/10000). Pritožnica sploh ni pojasnila, ali je navedena pravda končana in s kakšnim izidom ter ali je A. A. izpolnila obveznosti v zvezi s pogodbo o leasingu. Razen tega iz javno dostopnih podatkov elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da v korist A. A. pri navedeni nepremičnini ni vknjižena lastninska pravica, kar pomeni, da A. A. ni sposobna izstaviti ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Dedinja zato ni izkazala obstoja terjatve za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

7. Dedinja ni izkazala niti "podredno" zatrjevane terjatve. V predlogu je navedla le pavšalno trditev, da je bila kupnina v znesku 975.000,00 EUR v celoti plačana, česar pa z ničemer ni izkazala (iz kupoprodajne pogodbe ne izhaja, da bi bila kupnina plačana, kar bi v primeru razveze kupoprodajne pogodbe vodilo do nastanka obveznosti A. A. za vrnitev plačane kupnine - teh trditev dedinja ni podala). Glede na to obstoj pozneje najdenega premoženja ni izkazan, zato ni bilo pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrnilo predlog dedinje.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).